-
Dovolj strahu
Leta 1994 je pokojni Janez Stanič, starosta slovenskega novinarstva, v Sobotni prilogi Dela objavil članek »Učiti se od nacistov«. A članek ni govoril o Janezu Janši, ampak o novinarjih, ki so izgubili kompas in so mislili, da je svet Janez Janša. Da, od takrat je minilo že 22 let, pa smo še vedno na istem. Slovenija s svojim avtoritarnim populistom, ki se danes ne sramuje uporabljati predelanih citatov Adolfa Hitlerja, bije dolgotrajnejši boj, kot ga ima katerakoli evropska država – in nobena država nima opravka s tako izkušenim populistom. Vsi so mladiči proti njemu, od Marine Le Pen do Viktorja Orbana. Janez Janša to državo na tem norem vrtiljaku vrti že od leta 1992, ko so se prvič začeli kazati znaki, da ni tako predan demokratičnim načelom. Izkoristi vse, izkoristil je izbrisane, izkoristil je Rome – vedno iz ljudi izvablja najnižja čustva. Več
-
-
26. 2. 2016
Borut Mekina o spontanih protibegunskih shodih, ki to niso
Pogovor je nastal na podlagi članka Posebni oddelki SDS>>
https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/248837411&color=ff5500&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false
-

-
-
-
Posebni oddelki SDS
»To ni bil protest za Šenčur. To je bil protest za Slovenijo. Ne, to je bil protest za vso Evropo,« evforično razlaga predsednik krajevne skupnosti Šenčur Miro Peternel. Peternel je član SDS, vidni Šenčurjan, predsednik številnih lokalnih društev. V svojem kraju je bil nekoč predsednik Zveze socialistične mladine, spominja se potovanj v Beograd, zdaj pa je upokojenec, ki ga skrbi usoda svetovne geopolitike. Če se bo ta migrantski val nadaljeval, razmišlja, »bo to konec Evrope«, zaradi česar je bil sam med najbolj zagretimi pobudniki sobotnega protesta pred bivšim Baumaxom, uperjenega proti ideji notranjega ministrstva, ki je nameravalo tam odpreti prehodni center za begunce. Peternel sicer zdaj zbira podpise podpore za župana, ki v Šenčurju vlada v koaliciji SLS-SDS, kljub temu pa naj bi bila to spontana akcija »zaskrbljenih državljanov«, tako rekoč slehernikov, Šenčurjanov, ki se je zgodila od spodaj navzgor po modelu neposredne demokracije. No, dodaja Peternel, podpirajo »nas« tudi »priseljenci«. Recimo lokalni Albanci iz Makedonije. Več
-
26. 2. 2016
-
-
-
26. 2. 2016
Danes o sovražnem govoru in begunski krizi tudi pisatelji in pisateljice
"Svet se je dokončno slekel, nag je, v ognju in dimu, ves prozaičen," so sporočilo javnosti začeli pisateljici Svetlana Makarovič in Draga Potočnjak ter pisatelja Boris A. Novak in Dušan Šarotar. Danes ob 11.55 bodo v prostorih Društva slovenskih pisateljev prek pobude 5 pred 12 znova nagovorili prisotne. Več
-
25. 2. 2016
Ljubljana na strani beguncev
V soboto bo vstala tudi Ljubljana. A v nasprotju s Šenčurjem, Kranjem in Logatcem, se bo postavila na stran beguncev. 27. februarja bo ob 14. uri shod v podporo naselitvi beguncev v samski dom na Kotnikovi ulici v Ljubljani. Shod nestrpnežev proti tej akciji pa se bo zgodil zgolj uro kasneje na istem mestu. "Vsak dogodek, ki izkorišča nesrečo ljudi za širjenje strahu in občutka ogroženosti, je dogodek preveč. Rešitev niso rasistični in fašistični shodi, ampak solidarnost in skupni boj za odprto Ljubljano, Ljubljano vseh," pozivajo organizatorji Protirasistična fronta brez meja, ki dodaja, da so zaželena oprema za dobrodošlico "čaj in piškoti". Več
-
-
-
25. 2. 2016
Dve kranjski gimnaziji, dva Kranja
Zaradi številnih pisem ogorčenih državljank in državljanov Slovenije in objav v medijih glede nastanitve begunskih otrok v Kranju, se je oglasila tudi Gimnazija Kranj, ki poudarja predvsem to, da ne želijo biti v istem košu z Gimnazijo Franceta Prešerna, na kateri je 24 profesorjev podpisalo peticijo proti nastanitvi migrantov v dijaškem domu. Več
-
25. 2. 2016
O brezsrčnih učiteljih
Izgon mladoletnih migrantov in kranjskega dijaškega doma je povzročil nekaj zgražanja in osuplosti. Če so mnogi - pa naj gre za politike, šolnike ali kakšno drugo javnost - zadržano morebiti še razumeli strah staršev, ki naj bi bolj verjeli internetnim lažem kot pa ravnateljici dijaškega doma, je nekaj povsem drugega s peticijo dela učiteljskega zbora, ki je s podpisi nasprotoval prihodu izgubljenih, pregnanih otrok brez staršev. Kar je povsem logično, ravno učitelji, pedagogi so tisti, ki bi se morali zavedati, kaj pomeni inkluzija, pomoč prizadetim, solidarnost. Več
-
-
-
25. 2. 2016
Žižek: "Prava umetnost je odkrito se spoprijeti s problemom beguncev, a ne na rasističen način"
Oder nabito polne mariborske Drame je včeraj gostil tako imenovano trojko ljubljanske lacanovske šole: Alenko Zupančič Žerdin, Mladena Dolarja in Slavoja Žižka. Debata je tekla o tem, kaj danes zmore filozofija. Pri tem se je Žižek dotaknil tudi problema beguncev, s katerim se je po njegovih besedah treba odkrito spoprijeti, a ne na rasističen način. Več












