• 21. 12. 2014

    Politika

    Zakaj sem podpisal peticijo? - Dr. Tine Stanovnik, ekonomist

    Državljani Slovenije z veliko zaskrbljenostjo spremljamo postopke priprave na odprodajo državnega premoženja in državnih deležev v podjetjih. Gre za dejanja, kjer ni popravnega izpita, posledice pa bodo trajne. Če se izpeljejo načrtovane privatizacije, bo Slovenija postala »periferija«, skladno s teorijo odvisnosti, ki jo je formuliral znani ekonomist Raul Prebisch, ko je pojasnjeval, kako ZDA eksploatirajo in izčrpavajo Latinsko Ameriko. Tokrat gre za izčrpavanje in eksploatacijo evropskega »juga«. Podpis peticije je bila zame predvsem moralna obveznost in državljanska dolžnost.

    Več v tiskani Mladini. Peticijo Preprečite razprodajo lahko podpišete tule>>  Več

  • 21. 12. 2014

  • 21. 12. 2014

    Politika

    Posledice privatizacije, primer Slovenska industrija jekla

    Slovenska industrija jekla (SIJ) je danes za marsikoga dokaz, da lahko šele podjetje v zasebni lasti postane visoko dobičkonosno. A zgodba je v resnici takšna: država je v devetdesetih letih v sanacijo SIJ vložila skupaj 480 milijonov evrov, v času sanacije bank leta 1998 pa je izdala še obveznice, ki zapadejo leta 2023. To pomeni, da je sanacija SIJ z obrestmi vred državo stala približno 736 milijonov evrov. Ko je leta 2006 sanacija končno obrodila sadove, ko je SIJ leto končala s kar 64 milijoni evrov dobička in leta 2007 s skoraj 50 milijoni, se je tedanja vlada odločila za hitro prodajo. Očitno je bilo že nedostojno, da lahko ima državno podjetje tolikšne dobičke. Zato so družbo, v katero je država vložila 736 milijonov evrov, ruskemu kupcu prodali za 105 milijonov evrov. Danes je SIJ seveda zelo dobičkonosno zasebno podjetje.

    Več v tiskani Mladini. Peticijo Preprečite razprodajo lahko podpišete tule>>  Več

  • Tamara Kajtazović

    21. 12. 2014

    Svet

    Predvajanje filma o Kim Džong Unu umaknjeno

    Te dni bi se moral začeti predvajati film Sony Pictures z naslovom Intervju, v katerem CIA najame dva TV voditelja in producenta, da izvedeta atentat na severnokorejskega voditelja Kim Džong Una. Vendar se to ne bo zgodilo. Po vrsti groženj s terorističnimi napadi, računalniških vdorov in kraje osebnih podatkov zaposlenih družbe Sony Pictures, se je podjetje odločilo, da predvajanje filma umakne. Več

  • Igor Mekina

    21. 12. 2014

    Svet

    Psihologom 81 milijonov dolarjev za mučenje

    Zdravniki v ZDA zahtevajo pregon svojih kolegov psihologov in drugih zdravstvenih delavcev, ki so sodelovali pri mučenju priprtih v tajnem programu ameriške CIE. Več

  • 20. 12. 2014

    Politika

    Zakaj sem podpisal peticijo? - Dr. Slavko Splichal, komunikolog

    Apologeti privatizacije trdijo, da država ni dober gospodar. Naša najbrž res ni, kajti kateri dober gospodar bi prodajal kuro, ki nese zlata jajca (Telekom), ali hišo, v kateri živi in dela (infrastrukturo)? Trdijo, da bodo s tujimi lastniki postala podjetja učinkovitejša. Res, povečala bodo dobiček in za nekaj deset odstotkov zmanjšala »odvečno delovno silo«. Kar je dobro za tuje lastnike, ni dobro za delavce in ni dobro za veliko večino slovenskih državljanov. Če slovenska odločevalska elita res ne more biti dober gospodar v podjetjih, kako naj potem dobro gospodari z državo?

    Več v tiskani Mladini. Peticijo Preprečite razprodajo lahko podpišete tule>> Več

  • 20. 12. 2014

  • 20. 12. 2014

    Politika

    Posledice privatizacije, primer LEK

    Prodaja Leka švicarskemu Novartisu ni le največja privatizacijska zgodba doslej, ampak za marsikoga tudi ena najbolj pozitivnih. Novartis, ki je leta 2002 za Lek odštel 880 milijonov evrov, ni ukinil Lekovih razvojnih oddelkov, ampak je v tem času v podjetje tudi ogromno vlagal. Malce drugačno plat prevzema pa pokaže primerjava s Krko, v kateri je država obdržala četrtinski, kontrolni delež. Leta 2002 sta bili obe podjetji približno enako veliki. A Krka je v zadnjih desetih letih, med letoma 2003 in 2013, število zaposlenih povečala s 3400 na 4600, Lek pa je ohranil okoli 2500 do 2800 delovnih mest. Poleg tega Novartis nima sedeža v Švici le zaradi naravnih lepot te dežele, ampak seveda tudi zaradi t. i. davčne optimizacije. To se očitno pozna tudi pri Leku. Krka in Lek sta do leta 2002 ustvarila približno enako čistega dobička, po letu 2002 pa so Krkini čisti dobički rasli, Lekovi pa se zmanjševali, s čimer je Slovenija dobila tudi manj davka. Lek recimo danes v obliki davkov in prispevkov na leto prispeva 3,5-kratnik sredstev, ki jih Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) na leto nameni za Lekova zdravila, Krka pa v obliki davkov in prispevkov na leto prispeva 4,7-kratnik sredstev, ki jih ZZZS vsako leto nameni za njena zdravila. Po desetih letih torej Krka v proračun prispeva za približno 30 odstotkov več od Leka.

    Več v tiskani Mladini. Peticijo Preprečite razprodajo lahko podpišete tule>> Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    19. 12. 2014

    Mladina 51

    Uvodnik

    Pogum

    Dobro leto je trajalo, da je zgodba o nujnosti privatizacije, ki sta jo iz bruseljskih dvorov nazadnje prinesla premierka Alenka Bratušek in finančni minister Uroš Čufar, v javnosti začela razpadati. Pred javnost je bila postavljena kot nujna žrtev, ki je bila potrebna, da k nam ni prišla tako imenovana trojka. Ali nam bodo zapirali delovna mesta, šole in bolnišnice ali pa bomo dali na trg izbranih 15 slovenskih podjetij. Danes tudi ni več nobenega dvoma, kako ta igra poteka: predsedniki vlad močnih evropskih držav dajo soglasje k pomoči oziroma jamstvom neki državi, če od tega kaj imajo. Ne oni osebno, če imajo kaj od tega nemška podjetja, saj ima to tako in tako multiplikativne in pozitivne učinke na celotno njihovo gospodarstvo. Ni več nobenega dvoma, da je nemška vlada soglasje k pomoči pogojevala – seveda neformalno – s prodajo nekaterih podjetij. Seveda nobeni slovenski vladi ni treba zagotoviti, da bodo ta podjetja res prodana nemškim podjetjem – a ta so tista, ki imajo malodane edina v Evropi kapital in močan strateški interes, da obvladujejo ta del Evrope. Tako močan strateški interes, da so pripravljena ponuditi več, saj obvladujejo že toliko podobnih družb, da hitreje in lažje pridejo do potrebnih sinergij. Več

  • Darja Kocbek

    20. 12. 2014

    Svet

    Ameriška podjetja že vidijo milijardne dobičke na Kubi

    Čim je ameriški predsednik Barack Obama naznanil otoplitev odnosov s Kubo, so ameriška podjetja že začela računati na milijardne posle, ki se jim obetajo na Kubi, kjer vidijo 11,2 milijona novih potrošnikov. Več