• Izak Košir

    2. 5. 2016

    Družba

    Drugega maja ne damo

    V Sloveniji je še vedno dela prost tudi današnji 2. maj. Za praznik dela sicer nikjer v EU razen v Sloveniji nimajo dveh dela prostih dnevov. Gre za tradicijo, ki se je ohranila še iz časov nekdanje Jugoslavije. Pred petimi leti so potekale razprave o tem, da bi na ta dan zopet hodili na delo, kar je zagovarjala predvsem desnica, ki je v javnost spravila tudi nekaj pobud, a so vse od njih padle v vodo.  Več

  • Darja Kocbek

    2. 5. 2016

    Politika

    Chomsky: Sandersove ideje niso radikalne

    Stališča kandidata demokratske stranke za predsednika ZDA Bernarda Sandersa niso radikalna, dejansko jih podpira široka večina Američanov, pravi profesor Noam Chomsky. Sanders je po njegovih besedah »glavni new deal demokrat«, kot je bil nekdanji predsednik Dwight Eisenhower, ki je dejal, da tisti, ki zavrača program New Deal ne sodi v ameriški politični sistem. Sandersov predlog za nacionalno zdravstveno zavarovanje, kakršnega imajo druge razvite države, naj bi bil radikalen, dejansko pa tak sistem večina Američanov že dolgo podpira. Več

  • Uredništvo

    2. 5. 2016

    Družba

    Najbolj brano: Nevarnost radona

    Kaj pomeni prisotnost radioaktivnega plina v šolah in vrtcih? Nacionalni inštitut za javno zdravje je objavil poročilo o meritvah koncentracij radona v šolah in vrtcih v lanskem letu. Od 126 pregledanih prostorov so zvišane vrednosti ugotovili v kar 43. Več o tem si lahko preberete v članku Nevarnost radona, ki ga je za letošnjo 14. številko Mladine napisal Staš Zgonik.  Članek Nevarnost radona si lahko v celoti preberete tu

  • Jože Kavčič

    1. 5. 2016

    Družba

    Delo v Sloveniji je predrago

    V človeški zgodovini sta KAPITAL in DELO vedno tekmovala za prisvojitev čim večjega dela ustvarjenega proizvoda. Oblast je z davki obremenila oba, a nikoli tako, da bi bila oba zadovoljna. V zadnjem času pa smo priča, tako na globalnem trgu kot na našem domačem dvorišču, izjemni intenzivnosti naporov kapitala, da poveča svoj delež. Običajno si je kapital povečeval svoj delež v obdobjih relativno nizke gospodarske in demografske rasti. Več

  • Lovro Matič

    1. 5. 2016

    Družba

    Praznik dela: Bili bi bolj veseli, če bi delo sploh imeli

    Praznik 1. maj je mimo.
    Eni se ga veselimo,
    ker imamo vsega dosti
    in smo končno en dan prosti. Pesnitev o prazniku dela

  • AL, STA

    30. 4. 2016

    Ekonomija

    Mladinski svet za celostno strategijo zaposlovanja mladih

    Mladinski svet Slovenije ob 1. maju, mednarodnem prazniku dela, izpostavlja problem dolgotrajno brezposelnih mladih. Po opozorilu mladinskega sveta je pomembno, da nov izvedbeni načrt programa Jamstvo za mlade za obdobje 2016-2020 vsebuje tudi posebne ukrepe za tiste mlade, ki so dolgotrajno brezposelni, so iz ranljivih skupin in sta jim pravica do dela in vstop na trg dela zelo otežena. Več

  • Uredništvo

    1. 5. 2016

    Svet

    Najbolj brano: Kaj se lahko naučimo od Grčije?

    Kaj se lahko naučimo od Grčije? Vzpon Zlate zore se je začel na lokalni ravni. Šlo je »zgolj in samo« za ljubezen do domovine. Tako je v letošnji 14. številki Mladine pisal Dejan Turk. Članek z naslovom Kaj se lahko naučimo od Grčije? je te dni na spletu zopet priplaval na površje. Vodja grške konservativne Nove demokracije Antonis Samaras je v volilnem letu 2012, v času vročih volilnih obljub, veliko govoril o »ilegalnih imigrantih« in dejal, da so »ekonomski migranti« že kršili zakone, ker so v državo prišli nezakonito. Samaras je leta 2012 brezsramno zajahal rasistične in ksenofobne valove, dvakrat zmagal na volitvah in postal predsednik vlade. Ne za dolgo, pa vendarle. A leta 2012 se je v Grčiji zgodilo še nekaj veliko usodnejšega za politično sliko Evrope – neonacistična Zlata zora se je dvakrat zapored uvrstila v parlament in postala nekaj vsakdanjega. Kako je mogoče, da se je majhna militantna neonacistična organizacija v nekaj letih prelevila v eno najbolj priljubljenih političnih strank?  Članek Kaj se lahko naučimo od Grčije? si lahko v celoti preberete tu

  • Damjana Kolar

    30. 4. 2016

    Kultura

    Ženska različica Lawrencea Arabskega

    Od 4. maja dalje bo v Kinodvoru na ogled film Puščavska kraljica v režiji Wernerja Herzoga, ki pripoveduje resnično zgodbo o britanski pustolovki in raziskovalki Gertrude Bell, ki velja za eno najdrznejših in najvplivnejših žensk svojega časa. Romantična pustolovska drama opeva neomajni ženski pogum in vztrajnost sredi nič kaj sentimentalnih prostranstev arabskega sveta. Več

  • Uredništvo

    30. 4. 2016

    Kultura

    Making of video: Mateja Benedetti, kostumografinja in modna oblikovalka 

    Predstavljamo že drugi Mladinin "making of" video. Tokrat v njem nastopa Mateja Benedetti, kostumografinja in modna oblikovalka. Več o njej si lahko preberete v 17. številki Mladine na tej povezavi. Avtorica "making of" videa je Tilyen Mucik, fotograf Uroš Abram.

    Making of: Mateja Benedetti, kostumografinja in modna oblikovalka (Mladinin portret)

    Več

  • Uredništvo

    30. 4. 2016

    Družba

    Najbolj brano: Doktrina šoka v praksi

    WikiLeaks je razkril spletkarjenje Mednarodnega denarnega sklada. O tem je v letošnji 14. številki Mladine pisala Urša Marn. Ob poplavi Panamskih dokumentov, ki razkrivajo vse umazane podrobnosti svetovne utaje davkov, je skoraj zbledelo razkritje zaupnega pogovora med tremi ključnimi uradniki Mednarodnega denarnega sklada, pristojnimi za Grčijo, ki so se dogovarjali o izvajanju pritiskov na grško in nemško vlado, da bi se tako prej dosegel dogovor o kronični grški dolžniški krizi. Prepis pogovora, ki ga je v celoti objavila spletna stran WikiLeaks, je tako sočen, kot da gre za filmski scenarij o Jamesu Bondu, ne pa za iskanje rešitev, kako olajšati breme grški državi in predvsem grškemu prebivalstvu, ki je zaradi vsiljenih drakonskih varčevalnih zahtev trojke potisnejo v revščino, za povrhu pa doživlja še poplavo beguncev. Članek Doktrina šoka v praksi si lahko v celoti preberete tu