• Denis Vičič

    18. 4. 2015

    Svet

    Zakopal zlato, obelodanil revščino

    Bilo je konec avgusta v obmorskem britanskem mestecu Folkestone. V okviru tamkajšnjega umetniškega festivala, ki umetnike z vsega sveta spodbuja, naj mesto uporabijo za svoje »platno«, je nemški umetnik Michael Sailstorfer na plažo zakopal 30 zlatih ploščic, skupaj vrednih 13 tisoč evrov. S projektom je hotel le »zmotiti vsakdanjik«, je takrat idejo Nemca pojasnil vodja festivala. Meščani in obiskovalci festivala naj bi se – iz pohlepa, za zabavo, itd. – zapodili na plažo in poskušali najti čim več delčkov zaklada in pri tem pozabili na vse ostalo. No, umetniškega festivala je že zdavnaj konec. Plaža pa vsak dan znova razkopana. Več

  • Neža Mlakar, STA

    18. 4. 2015

    Svet

    V tekmi za stolček generalnega sekretarja ZN tudi Slovenija

    Generalnemu sekretarju ZN Ban Ki Moonu se konec naslednjega leta izteče drugi mandat in Varnostni svet mora točno mesec dni po tem predlagati naslednika. Z odločitvijo Danila Türka, da bo poskušal priti na vrh mednarodne organizacije, je prvič v igri tudi naša država. Več

  • Tamara Kajtazović

    18. 4. 2015

    Družba

    Barbi sodeč po Googlu najpomembnejša ženska direktorica

    Ženske so na vodilnih mestih izjemno malo zastopane – v državah članicah EU recimo v upravah večjih podjetij sedi okrog 16,6 odstotkov žensk. A kot da to ni dovolj, nova študija kaže, da tudi spletni iskalniki pomagajo pri ohranjanju spolnih stereotipov. Več

  • 17. 4. 2015

    Politika

    Urša Marn o vzponu revščine. Povsod. Tudi pri nas. 

    Pogovor je nastal na podlagi članka Vzpon revščine>>

    https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/201211935&color=ff5500&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false 

    Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    17. 4. 2015

    Mladina 16

    Uvodnik

    Narod modrih

    Kako so bili vsi zadovoljni, ko je državni družbi za upravljanje terjatev uspelo prodati terjatve do skupine ACH, Elana, Polzele in Adrie Airways. Češ, začenja se urejanje Slovenije, s tem bomo postali normalna družba itd. No, kupec je zasebna ameriška banka Bank of America Merrill Lynch in seveda je te terjatve kupila, ker računa, da bo z njimi zaslužila, po oceni poznavalcev od 30 do 35 odstotkov, ko bo prišlo do poplačila terjatev. In do njih bo brez dvoma prišlo, ker tako Adria kot ACH svoje dolgove že zdaj brez težav odplačujeta, Elan in Polzela pa sta pač del paketa, ki pa tudi nepoplačana bistveno ne kvarita naložbe. Pri čemer ju – oh, ti uspehi družbe za upravljanje – vedno lahko z malo spretnosti vrneta prodajalcu. Dejansko sta zraven zato, ker je poplačilo glavne terjatve do ACH tako gotovo. A politika, družba za upravljanje in seveda celotna finančna industrija so se hvalile, kakšen odličen posel so vsi skupaj izpeljali. Novinarka Radia Slovenije je bila čisto vzhičena od navdušenja. No, niso ga. Toliko, kot bo zaslužila Bank of America Merrill Lynch, bi zaslužili tudi sami, če bi te dolgove upravljali. Kar ni nobena znanost, sploh glede na to, da so po dokapitalizacijah slovenske banke polne denarja, zaradi česar se jim ne mudi s poravnavo teh terjatev oziroma se jim mudi toliko kot Bank of America Merrill Lynch. Več

  • Politika  Za naročnike

    Ne moremo vam pomagati!

    Peter Buffett je skladatelj, toda tudi sin Warrna Buffetta, slovitega finančnega guruja in špekulanta, enega izmed najbogatejših ljudi na svetu. Pred nekaj leti mu je podaril ogromno denarja, rekoč, naj ustanovi humanitarno, nevladno, dobrodelno organizacijo, ki bo pomagala revnim v tretjem svetu. In res, Peter je ustanovil dobrodelno organizacijo – in to potem obžaloval. V New York Timesu je namreč – kot kak skesanec – popisal, kako delujejo dobrodelne organizacije: pridejo v deželo, o kateri nimajo pojma, in potem rešujejo lokalne probleme, o katerih nimajo pojma. Za geografske, kulturne in socialne posebnosti te dežele se ne menijo. Nekaj denarja vržejo sem, nekaj tja. Nekaj hrane vržejo sem, nekaj tja. Nekaj zdravil vržejo sem, nekaj tja. Revščine in drugih problemov s tem ne rešijo – s sistemom, ki ustvarja revščino in številne druge probleme, tudi vse hujšo družbeno, ekonomsko neenakost, se ne ukvarjajo. To ni njihova stvar. Njihova naloga je le, da razdelijo denar, hrano in zdravila. Potem odidejo domov – s čisto vestjo. Tako kot bogataške elite, ki dobrodelne organizacije zalagajo z donacijami, obenem pa neusmiljeno branijo, hranijo, sponzorirajo in ostrijo neoliberalni, neokolonialni sistem, ki to revščino – in potrebo po dobrodelnosti – ustvarja. Dobrodelne organizacije problemov ne rešujejo, ampak jih le premikajo – sem ter tja. Ni čudno, da Peter Buffett vse to imenuje »dobrodelni kolonializem«. Več

  • Damjana Kolar

    17. 4. 2015

    Kultura

    Afrika v Ljubljani

    Na različnih prizoriščih bo od 17. do 21. aprila potekal 19. festival sodobnih uprizoritvenih umetnosti Exodos, ki bo na več kot 20 dogodkih predstavil izbrane umetnike današnje Afrike. Obiskovalci bodo lahko skozi performans, ples, glasbo, film in fotografijo spoznavali raznolikost, aktualnost in polemičnost afriških ustvarjalcev. Več

  • Denis Vičič

    17. 4. 2015

    Politika

    Urednik Mladine Grega Repovž v Tarči

    Potem ko je za Telekom Slovenije prispela samo ena obvezujoča ponudba, ki je medna za četrt milijarde evrov nižja od pričakovanj, in je privatizacija znova postala zanimiva za širšo javnost, so ustvarjalci oddaje Tarča na TV Sloveniji pripravili soočenje tistih, ki so brez zadržkov za (raz)prodajo državnega premoženja, in tistih, ki menijo, da prav vsega le ne gre prodati. V oddaji z naslovom Poračun nacionalnega interesa je nastopil tudi odgovorni urednik Mladine Grega Repovž. Zdrav razum v akciji. Oglejte si posnetek oddaje

  • Tamara Kajtazović, STA

    17. 4. 2015

    Politika

    Ob Telekom v dveh tednih

    Britanski sklad Cinven je predstavil okvirno strategijo razvoja Telekoma Slovenije in uradno potrdil, da je oddal edino zavezujočo ponudbo. Član uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH) Matej Runjak je dejal, da bi do zaključka lahko prišli v roku 14 dni. V SDH sicer ne izključujejo pa možnosti, da bi vladi kot skupščini prepustili končno odločitev o prodaji oziroma neprodaji Telekoma. Več