• Jure Trampuš

    foto: Uroš Abram

    27. 3. 2015

    Mladina 13

    Politika  |  Intervju  Za naročnike

    Dr. Ljubica Marjanovič Umek

    Pred nekaj dnevi je Društvo psihologov Slovenije objavilo javno stališče in v njem strokovno zavrnilo vse strahove, ki jih širijo pobudniki referenduma glede posvojitev otrok, ki naj bi jih odobrili istospolnim partnerjem. Omenjajo ideologijo, sovražnost, manipulacije, predvsem pa demifisticirajo prepričanje, da se otrokom v istospolnih družinah godi slabše kot v »klasični«. Z razvojno psihologinjo Ljubico Marjanovič Umek smo se pogovarjali o izjavi, stanju v Sloveniji, predvsem pa o otrocih, ki so do drugačnosti praviloma bolj odprti kot starši. Več

  • Tamara Kajtazović

    29. 3. 2015

    Družba

    Nova vrsta fižola v boju proti posledicam podnebnih sprememb

    Pričakovano naraščanje temperatur kot posledica podnebnih sprememb bi lahko ogrozilo pridelavo mnogih poljščin, ki na vročino niso odporne. Znanstveniki so sedaj dosegli izjemen napredek - ustvarili so vrsto fižola, ki bi lahko preživel tudi v višjih temperaturah, kar je še posebej pomembno za zagotavljanje prehranske varnosti v državah v razvoju. Več

  • ALMEDINA LOZIĆ

    29. 3. 2015

    Svet

    Denar za republikanske kandidate le od najbogatejših

    Kandidaturo na ameriških predsedniških volitvah prihodnje leto je zaenkrat med republikanci potrdil le Ted Cruz, ni pa edini, ki je že začel zbirati denar za predvolilno kampanjo. Vendar Washnigton Post poroča, da republikanci tokrat za denarno pomoč ne kličejo tistih, ki so jim pomagali v preteklosti. Na zadnjih predsedniških volitvah so kandidati v prvih rundah zbiranja sredstev za volilne kampanje klicali premožnejše podpornike, ki so jim pomagali zbirati denar za predvolilno kampanjo. To je bil še čas, ko večina kandidatov ni zbirala finančnih sredstev prek organizacij super PAC (Political Action Committee). Več

  • Svet  Za naročnike

    Od tod ne pridete živi!

    Nacisti so med drugo svetovno vojno posneli propagandni dokumentarec, v katerem je bilo koncentracijsko taborišče Theresienstadt prikazano kot judovsko letovišče. Tam vidite nasmejane, dobro razpoložene Jude, ki igrajo šah, prikupne natakarice jim na teraso kavarne prinašajo kave in limonade, na odru igra orkester, otroci jedo sadje in bel kruh, odrasli berejo revije in časopise, na pošti dvigujejo bogate pakete, v bolnišnici imajo de luxe oskrbo, ženske delajo v prijetni šivalnici, kipar v ateljeju končuje svojo novo skulpturo in tako dalje. Judje imajo vse: šolo, knjižnico, gledališče, banko, molilnico, zelenice. Fasade kar sijejo. Le kdo ne bi hotel med vojno živeti tu, v Theresienstadtu? Več

  • Denis Vičič

    28. 3. 2015

    Svet

    Kitajska naveličana smoga

    V Pekingu, kjer je onesnaženost ozračja dvakrat večja kot v preostalih kitajskih mestih, že naslednje leto ne bo več obratovala nobena od štirih termoelektrarn na premog, ki so dvajsetimi milijonom prebivalcev do sedaj zagotavljale električno energijo. Eno so zaprli lani, dve pa v preteklem tednu. Zapiranje termoelektrarn v kitajskem glavnem mestu je v skladu s trendom po vsej Kitajski. Voditelji države, ki v ozračje izpusti največ ogljikovega dioksida, bi radi z zmanjšanjem porabe premoga za proizvodnjo elektrike zmanjšali »stranske učinke« gospodarske rasti. In omilili kritike, da jim za onesnaženje ni mar. Več

  • Igor Mekina

    28. 3. 2015, 07:15

    Svet

    Napad "voljnih" na "uspeh" ZDA

    Jemen, država, ki jo je ameriški predsednik Barack Obama še nedavno v svojih slavnostnih govorih predstavljal kot najbolj uspešen primer "vojne proti terorizmu" se je spremenila v novo prizorišče mednarodne regionalne vojne. Saudska Arabija in več zalivskih držav je namreč brez odobritve Varnostnega Sveta OZN sprožilo vojaški napad proti jemenskim upornikom iz vrst šiitskega plemena Hutijev, ki so prejšnji mesec z oblasti pregnali predsednika Abda Rabo Mansurja Hadija. Saudski veleposlanik v ZDA Adel al Džubair, je cilj operacije, v kateri sodeluje deset držav, »zaščititi in podpreti legitimno jemensko vlado ter radikalnemu gibanju Hutijev preprečiti prevzem oblasti«. Več

  • Damjana Kolar

    28. 3. 2015

    Kultura

    Raziskovanje skupnega prostora

    V UGM Studiu Maribor je do 18. aprila na ogled razstava Maje Babič Košir in Tanje Vergles, ki premierno predstavljata projekt Love Me Tender. V njem raziskujeta skupni prostor, ki nastaja skozi večletno komunikacijo. Kljub več tisoč kilometrski geografski razliki, sta našli nov skupni jezik-vezenje gobelinov, ki nastajajo na podlagi matric, narejenih iz ilustracij, risb, kipov. Več

  • 27. 3. 2015

    Politika

    Borut Mekina o varnostnem vidiku prodaje Telekoma in zakaj ga je Cerar dal na stran

    Pogovor je nastal na podlagi članka Der Telekom>>

    https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/197790542&color=ff5500&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false 

    Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    27. 3. 2015

    Mladina 13

    Uvodnik

    Med čakanjem

    Jeseni leta 2004 so me iz evropske zveze novinarjev povabili, naj sodelujem pri poskusu vzpostavitve profesionalnega novinarskega sindikata v Romuniji. Poskus se je klavrno končal – romunskim novinarjem se je zdelo to, da bi bili člani sindikata, nekaj tako nezaslišanega, nekaj tako zahojenega, nekaj tako iz preteklih časov, da smo se po treh dneh razšli, vsak na svojem bregu. Slovenija in Slovenci smo bili v tistem času še nekje vmes, med Vzhodom in Zahodom, poznali in razumeli smo psihološke ovire, ki so mučile vzhodnjake, hkrati pa imeli sindikalno mrežo kot na Zahodu. Tudi sindikati so bili še zelo močni, čeprav jih je naveza Janša, časnik Finance in mladoekonomisti že kmalu grdo zamajala. Bitko so sindikati sicer dobili, a so bili zdelani, še danes se jim pozna. Enako velja za novinarstvo: javna televizija se po pohodu Janševih politkomisarjev (pod taktirko Jožeta Možine) ni nikoli več res pobrala, Delo in Večer sta od takrat – zaradi Janševih kupčij – le senci časopisov iz prejšnjih časov itd. Janševa propagandna mašinerija je naredila veliko škode. In jo dela še danes. Več

  • Borut Mekina

    27. 3. 2015

    Mladina 13

    Politika  Za naročnike

    Der Telekom

    Konec decembra leta 2013 se je na Pantovčaku v Zagrebu, v uradu hrvaškega predsednika, zbrala vsa hrvaška varnostna elita. Za mizo je sedel vrhovni poveljnik oboroženih sil, tedanji hrvaški predsednik Ivo Josipović. Z njim predsednik hrvaške vlade Zoran Milanović. Pa načelnik generalštaba Drago Lovrić. Pa notranji minister in podpredsednik hrvaške vlade Ranko Ostojić. In vsi predstojniki hrvaških obveščevalnih služb, od vojaške (VSOA), civilne obveščevalne službe (SOA) do šefa Zavodov informacijskih sestavov, Operativno-tehničnega centra za nadzor nad telekomunikacijami in Sveta za koordinacijo varnostno obveščevalnih služb. Po sestanku so v uradnem sporočilu za javnost zapisali, da so bili na »seji predstavljeni podatki o morebitni ogroženosti javnih elektronskih komunikacij«. Kar naj bi vključevalo tudi »osebne podatke državljanov«. Več