Kultura  |  Knjiga

Svetlana Makarovič: S krempljem podčrtano

Aleph, Ljubljana 2004, 3.850 SIT

Bernard Nežmah  |  Mladina 2  |  12. 1. 2005

Zbirka časopisnih kolumen iz Naših Razgledov (1992-93), Jane (1994) in Sobotne priloge (2004).

Izdati časopisne članke v knjigi je odličen test. Ali so nečimrn spomeniček, ali pa razveselijo tudi knjižnega bralca. Pisanje Makarovičeve seveda ne razveseljuje, temveč bode, psuje in jezi. Piše namreč psihopatologijo slovenskega vsakdana. Ki je za večino neprijetna, še zlasti, ko jo opsuje s smrduhi in Slovenceljni.

Pisateljica velja za ekscentirka, za čudaka, toda njeni teksti navkljub temu niso intrigantni. Ne da se jih povzeti v larpurlartizem, da provocira preprosto zato, ker uživa, da provocira.

Prvič, ona ne provocira, marveč napada, ko smeši moralo in vrednote lovcev, polharjev, dam, avtorskih umetnikov, čistunov, ko se norčuje iz vladajočega kulta Dneva mrtvih, družine, ali ko zbada parade gejev in predstave dobrodelnih društev.

Drugič in usodnič, ker ni anarhist in večno jezni mladenič. Makarovičeva piše z gledišča moralnih vrednosti. Zato je na momente podoba jeznemu pridigarju. In je navkljub vsem resentimentu do RKC v bistvu globoko verna. Ko biča splošne moralne vzorce s stališča solidarnosti, ko strpnost živalskega sveta postavlja za zgled človečnjakom, ko je alergična na napuh, ki ga zamenja s preprostim veseljem do bivanja in ustvarjanja, ko vrednote jet-seta, ki je obseden s skrbjo za lepoto, za postavo, za solariji, turističnimi potovanji ..., anulira s simpatično spontanostjo, pravico do lenobe, do svojskosti, četudi ni nikomur po godu. Skratka, njena ostrina izhaja iz celovitega vrednostnega sistema.

Knjiga, ki bralcu pusti ostre praske.