Jin Jin / Firefly

CD, Riverboat/World Music Network 2001; distribucija Statera

(iv) | Mladina 30 | 30. 7. 2001

Načrtovana "spontana" folk srečanja se včasih obnesejo, drugič ne. Tule se. Album ponavlja utrjeni vzorec, začenši z razkričanimi Cooderjevimi in navsezadnje tudi s številnimi Brozmanovimi, ki je med drugim muziciral s havajskimi muzikanti. Predpostavka je, da pač folkiji, tako kot jazzarji in drugi neigrajoči po notah, vedno lahko zamuzicirajo. Takaši Hirajasu, nekdanji sošpilavec vplivnega in avanturističnega japonskega muzikanta Šokičija Kina, je sodobni folk muzikant z okinavskega otoka Taketomi. Američan Brozman je slide veščak, avtoriteta in glasbeni "restavrator" havajske in bluesovske kitare, perfekcionist, obsedenec s strunami in lesom ter veščino "starih". Gost je bil Američan. Vsi komadi, uspavanke, otroške, malo socialne z moralo in balade so Hirajasujevi. Skupna vadba, dogovorno dodelani aranžmaji in Jin Jin daje ljubko godbo poslušalskemu folk občestvu, ki bo očarano predvsem ob nevsakdanjemu jeziku in tenkih melodijah, a zato takoj domače z "univerzalno", globalno glasbeno (zahodno) harmonsko formo in njenimi odtenki, ki so ob rockovskih še karibski, afriški, reggae itd. Za barvo in suh perkusiven "netemperiran" zven občasno skrbi tristrunsko brenkalo sanšin, na katerega igrata obadva. Brozman pa še po arzenalu kitar. Torimasu! (Snemaj!). Uspelo srečanje, "WM-mreža" gor ali dol.

* * * *