Istanbul Oriental Ensemble: Caravanserai

(CD, Network '00; distribucija Nika)

IV | Mladina 50 | 17. 12. 2001

Po pisani štoriji kamelje serajske karavane, žmohtno in z zavidljivo gracioznostjo odigran album v spremnem besedilu ponuja nekaj mamljivega orientalizma, v godbi pa vse razpusti v najboljšo možno različico mestnega, kafiškega, barskega halka. Tolkalec Burhan Očal je znano ime carigrajske glasbene scene, celoten ansambel pa je med uglednejšimi romskimi, ki itak že celo stoletje kraljujejo na urbani sceni.

Zasedba je tradicionalna: gosli keman, citre kanun, lutnja ud, klarinet in kaval ter darbuka, def in druga tolkala. Malo po snemanju je umrl eden velikih carigrajskih klarinetistov, Ferdi Nadaz, ki sijajno in s predirnim tonom vodi svoje melodije. Premalo takšne godbe se suče po naših radijih, kaj šele v tuctaclokalih, saj bi kaj lahko povsem drugače zmigala anemično klientelo, jo popeljala z ritmično in strunsko štrikarijo vred v druge svetove, ki so razkošni, novatorski, tradicionalni in moderni. Takorekoč vsi Očalovi albumi in Istanbulskega orientalnega ansambla po vrsti, tisti za "zahodni" trg in kasete za domačega, turškega, se ponašajo z vrhunsko godbo, ob kateri srbijo prsti, tačke in se v izpeljavah tonskih modusov taja celo durmolovsko srce. S tem ni nič drugače. Tako je z godbami, kjer so standardi in odličnost izvedb tako visoki, konkurenca med muziki pa ubijalska.

* * * * +