Kultura  |  Plošča

Lolita + Ventzi: The Triple X Album

CD, KUD France Prešeren 2005

IV  |  Mladina 6  |  11. 2. 2005

Eden od odjekov na trojni "eks" Lolite je za tukajšnje prilike že kar čudaško vztrajno skupino vstavil v domačinsko "džezovstvo", kar je naravnost žalitev; na ravneh pisave, izgovorjave in sfižene norme, ki jo v zgodovinsko muzično prakso vstavljajo tukajšnji lektorji, normativni pravopisci in z njimi še ocenjevalci.

Ker smo distinkcijo med "džezom" (lokalna varianta institucionaliziranega kopičenja muštrov in rekreiranja preteklih, muzejskih slogov) in "jazzom" (ki je v naši vitalistični interpretaciji v vsem negacija lastnosti prvega, predvsem pa kot univerzalna oblika ni "udomačen"!) že zdavnaj postavili, potem je zadnji album Lolite ne bo tako ukročeno odnesel. Še manj zato, ker je stalni trio, okrepljen z bolgarskim trobentarjem Vencislavom Blagojevim (=Ventzi), zagrešil na-videz ("na-posluh"?) regresijo v jazzovstvo.

Namreč, v tem je tudi nekaj premisleka, ali celo Lolitinega snovanja proti tokovom. Resda je v bopu in tonskih modusih vešči in domači trobentar vnesel kopico elementov v novo podobo Lolite, a mu je tudi ta vrnila s svojim "neznanjem" ali zavračanjem muštrov. Ravno ta diskrepanca, ta raz-ločena polifonija Simončičevega saksofona (predvsem vse bolj slišnega soprana) in trobente, Simončič in z njim Lolita je vedno rabil drugi glas, bolj izpostavlja posebnost tele Lolite, ki je predvsem "nekultivirani" in zato neortodoksno novatorski del, namreč basiranje Iztoka Vidmarja.

Če je impulzivni Marjan Stanič še preveč prilagodljiv in srčen, sploh v "orientalističnih" komadih, pa basist v ničemer ne popušča. Takšna Lolita, ki za povrh po dolgem času v tem prostoru spet podaja cvrčavo bluesovsko občutenje (vsaj v tanovem komadu "T'Nou"), s tonom, zvenom, ne s predpisano in prekodirano formo, pa je potem povsem druga pesem. In ker smo že bili prisotni na koncertu, ko so snemali dogajanje, potem kakopak novostaro jazzovsko nazadnjaštvo ob naokrog razpaslih vsakdanjih puhlih pribijanjih, hvalimo.

Lolita zveni kot tradicionalen bend, se pravi izvirno svoje. In na "slepem poslušanju", na "blindfold testu" bi jo verjetno lociral v vsak drug kraj, razen v Ljubljano oz. Slovenijo ne. Da ne bo zablod, to je kompliment. Na eks.

+ + + +