Pamflet / Bernard Nežmah: Večni Bogovi, nekateri celo s svojo policijo

Ko človek pogleda direktorja alpskih smučarskih reprezentanc Toneta Vogrinca, se spomni na nekdanjega jugoslovanskega predsednika Josipa Broza - Tita. Pri njem si ljudje niso znali predstavljati, da bi ga lahko kdaj kdo zamenjal. Že veljati za njegovega naslednika je bilo usodno, Njegov ljubljenec Ivo-Lola Ribar je med vojno izgubil glavo v nesrečnem naključju, Aleksandra Rankovića pa so odstavili, malo po tem, ko so ga uradno imenovali za podpredsednika in s tem za formalnega naslednika.

Direktor Tone Vogrinec je skoraj tri desetletja oče slovenske smučarije, večkrat se je že umikal, zadnjič pa napovedal, da tokrat zares. Po prelomnem sestanku je Smučarska zveza dejansko sporočila ime novega direktorja Klemna Berganta, medtem ko je Tone Vogrinec postal direktor smučarskega sklada. In pikra poročila so priobčila, da je obdržal polovico svoje dosedanja funkcije. In kot denarni zakladnik ostal kajpak prvi mož - večni bog belega športa!

Zadeva je bila povsem demokratična, za Vogrinčevo mesto se namreč ni prijavil nihče drug. Pa vendar: ali ni prav to znamenje dinastične logike, če se za tako ključno mesto drugi kandidati sploh ne prijavljajo??? Kot da velja titoistična matrica nezamenljivih, po kateri je na čelu slovenskega smučanja lahko zgolj, samo in edino Tone Vogrinec. Polomi oziroma veliki neuspehi reprezentanc (vsega 9. mesto Koširja in Bokalove na OI) pa pri koncepciji božanstva tako ali tako ne štejejo.

Predsednik Milan Kučan je lahko upravičeno zaripel, zakaj samo pri njem je uzakonjen obvezen konec predsedovanja po dveh petletnih mandatih.

Po moralni blamaži in finančnih rabotah Rdečega križa je študentska organizacija pozvala študente na prostovoljno krvodajalsko akcijo. V času erozije ugleda RK-ja sicer hvalevredno dejanje, vendar pa bi ga pričakovali od nekoga drugega. Med ljudstvom se v času pohoda liberalnih vrednot bogatenja zna poroditi skepsa: zakaj bi sleherniki še dajali brezplačno kri?

Predsednik parlamenta in šef združene liste Borut Pahor bi bil v tem trenutku idealen za pozitivni zgled, da oblast deli usodo z množicami. TV dnevniki bi postregli s posnetkom, kako na čelu svojih poslanskih kolegov daruje kri v humanitarne namene.

Zakaj prav Pahor? - Odstavljeni Mirko Jelenič je kot generalni sekretar Rdečega križa leta 1995 na parlamentarnih volitvah kandidiral na listi združene liste za mesto v parlamentu!!?

Vzemimo, da bi ombudsman Matjaž Hanžek kandidiral na naslednjih volitvah denimo na listi Nove Slovenije, na volitvah pogorel, potem pa hotel mirno nadaljevati svojo funkcijo varuha človekovih pravic. - V hipu bi ga zmleli mediji!!!

Minister za zdravstvo Dušan Keber sicer velja za kredibilnega, dasiravno se obnaša kot povojni partijski sekretar. Pred tednom je kot v izrednih razmerah medijem sporočal, da mu je prišlo na uho goljufanje po bolnišnicah, da gre za tako veliko zadevo, da kliče po intervenciji državnih tožilcev.

Je odkril mračno združbo zdravnikov, ki so si iz denarja davkoplačevalcev postavljali vile okoli Ženevskega jezera? - Ne, šlo naj bi za nedopustno pisanje zdravila eritropoetina na recepte. Zakaj je vrgel atomsko bombo tam, kjer bi zadoščal interni nadzor? Čemu ni odredil kontrole, pa šele potem spregovoril javnosti?

Njegov nastop je bil tempiran na dan, ko naj bi parlament potrjeval Franca Koširja za direktorja zdravstvene zavarovalnice. Je bil za umik Koširja minister za zdravstvo pripravljen prikazati svoje bolnišnice v javnosti kot leglo goljufije??!

Težak zastavek: ali bo minister Keber ponudil odstop, če nadzorni zdravniki ugotovijo, da je bila teža njegovih obtožb v resnici prazna manipulacija?

Iz samih faktov včasih resda izpeljejo celo nerazumljive sklepe. Vzemimo primer mesteca, v katerem se policija pohvali, da je v zadnjem letu za dobrih 9 odstotkov manj kaznivih dejanj, medtem ko se je število vlomov v osebna vozila zmanjšalo kar za 42 %. Na ta dejstva bi bili lahko ponosni različni. Duhovniki bi poudarjali porast vernosti in pomen svojih pridig, ki so med meščane zanesle več poštenja. Policaji pa bi se lahko hvalili s svojimi odlično organiziranimi enotami. Prav bi lahko imeli in eni in drugi. Nikakor pa si ne bi znali predstavljati župana, ki bi porekel: "Izvrstno, samo če hočete, da se ohrani takšno stanje varnosti tudi v prihodnje, mi morate dati več oblasti: mestno policijo morate postavite neposredno pod mojo oblast!"

Toda te besede so resnične. Še huje, izgovoril jih tudi ni mestni poglavar kje na severu Afganistana, ali pa lokalni župan na ameriškem podeželju, skrit Bogu za hrbtom.

To je argumentacija ljubljanske županje Viktorije Potočnik, ki poziva notranje ministrstvo Republike Slovenije k uvedbi ljubljanske mestne policije!!!!!!!