Voda teče v grlo le zadnje pol leta

Junaška skrbnika pitne vode in preobrazba predsedniškega kandidata.

Mladina 25 | 25. 6. 2002

List mestnih oblasti Ljubljana tudi v junijski številki nadaljuje dnevno hagiografijo županje Viktorije Potočnik, ki jo predstavlja na način življenja svetnice; 19. aprila sprejela igralce Ateljeja 212, 22. aprila spregovorila ob dnevu knjige, 23. aprila sprejela viniške osnovnošolce, 24. aprila najprej pozdravila tekmovanje Kaj veš o prometu?, potem pa še prodajno razstavo v Kresiji, 25. aprila se udeležila otvoritve novih prostorov za razvojno nevrologijo in tako dan za dnem, mesec za mesecem, leto za letom ...

Toda tokratna izdaja odpira tudi temo, ki zadeva vse prebivalce Ljubljane - onesnaževanje podtalnice. Bliža se usodni dan, ko bo pitna voda postala nepitna. In mestne oblasti so prek svojega medija pokazale živ interes za javno dobro. V seriji člankov so ponazorile grozljivo nevarnost divjega izkopavanja gramoza, ki tanjša prodnato filtrsko plast. Na Jarškem Brodu trgovcev z gramozom niso ustavile niti protitankovske ovire, ki jih je dala postaviti Mestna Občina Ljubljana, niti kazni, ki so smešno nizke.

Naenkrat beremo zgodbo o hudobnih bageristih, ki odnašajo gramoz, in brezmočni krhki županji, ki lahko o svoji nemoči toči solze samo po svojem časopisu.

Viktorija Potočnik, ki reče: tule bo vzpenjača, in že se prične postopek za izgradnjo žičnice na mestni grad, Viktorija Potočnik, ki reče: nogometni stadion bo, in mestni aparatčiki naslednji hip že odkupijo ogromno zemljišče, ta ista Viktorija Potočnik ne izreče: konec je z nezakonitim izkopavanjem gramoza, in naslednji hip je Jarški Brod varen pred divjekopci. -?????????????

Prva političarka glavnega mesta se kaže kot pajacek pred kriminalno združbo, ki ogroža pitno vodo 300.000 meščanov.

Medtem pa z ministrom za okolje Janezom Kopačem odlično sodeluje v skupnem projektu sprememb postopkov, ki omogočajo čim hitrejše prekvalifikacije zemljišč in s tem pospešujejo gradnjo stanovanj. Toda na istega političnega tovariša nima več vpliva pri sprejetju rigoroznih kazni za nezakonite izkope gramozov in peskov!

Čisti paradoks. Tam, kjer se za spremembe zavzema le z besedami, ne pa z dejanji, kot glavni učinek producira medijsko hvalo.

Tako kot je bil Jacques Cousteau sinonim za varovanje oceanov, tako se v intervjujih in medijih predstavlja Viktorija Potočnik za čuvarko ljubljanske pitne vode.

Avtor, pretiravaš, vodi te animoziteta do županje!!! - Res? Komu je javno podjetje Vo-Ka (vodovod-kanalizacija) 22. aprila podelilo listino z nazivom prva skrbnica vodnih virov? Častno plaketo je prejela prav županja Potočnikova. Kdo pa je prvi skrbnik vodnih virov? Kateri mož je torej dnevno analiziral vzorce vode, iskal največje onesnaževalce, predlagal varovalne zakone in še in še? Za pravilni odgovor ne potrebujete premisleka, lahko ga izstrelite iz rokava. - Državni predsednik Milan Kučan je bil prejemnik listine prvi skrbnik vodnih virov!!!??????

Od kod ta hlapčevska drža, ko državne in mestne poglavarje nagrajujejo celo za zasluge, s katerimi nimajo nič?

Na Velikih Brionih stoji spomenik, ki se imenuje Spomenik vodi. Njegov napis sporoča popotniku: "Voda, najdragocenije blago života na kršu, vjekovima zarobljena u nepoznatim dubinama, okopljena živim pečinama, prelivena sinjim morem, oslobođena je brigom MARŠALA DRUGA TITA. HVALA MU. 25. svibnja 1955."

Predsednik Tito se ni uprl le fašizmu, stalinizmu, osnoval vladavino delavskega razreda, ustanovil neuvrščene in postrelil največje medvede, ki so kdajkoli tacali po Balkanskem polotoku, on je odkril celo vodo, ki jo je rešil iz ujetništva 251 metrov pod kamenjem. - V državi, ki jo mnogi radi hvalijo kot povsem napredno tvorbo, so verjeli in klesali besede, ki jim danes ne bi več nasedli niti tretješolci!

Če pa bi v tej zadevi merili prispevek uvedbe parlamentarne demokracije na Slovenskem, bi zabeležili prehod iz kamene v papirno dobo. Predsedniku države in mestni županji niso postavili hvalilnega spomenika, temveč so ju obdarili s papirnatima diplomama.

Nad medijskim razmišljanjem pa je zgrožen premier v odstopljanju Janez Drnovšek, ki pravi, da že študenti prvega letnika ekonomije bolje poznajo zakon prodaje. Radiu Slovenija se je bil potožil nad kritikami, ki so ga črtila zaradi nakupa 35 pa 42 in 57 milijonov dolarjev dragega letala. Povedal je, da je to skregano s pametjo, da k ceni izdelka prišteješ še stroške kredita.

Predsedniški pretendent ima sicer prav, ko pravi, da je cena želenega aviona vseskozi stala na številki 35, toda to je logika scrkljanega otročiča, ki si je zaželel igračo v izložbi, ne zanima pa ga, na kakšen način jo bodo plačali starši.

Pri Drnovšku je zatorej šokantno njegovo obnašanje. Resda sporoča, da bo pod pritiskom javnosti popustil in presedel na za 7 milijonov dolarjev cenejše letalo, toda obenem nedolžno pripoveduje, da za pasje dragi nakup ni odgovoren nihče, da stvar sama po sebi sploh ni sporna.

Mož je očitno izgubil stik z realnostjo in živi v svojem predsedniškem miljeju, iz katerega odreagira le tedaj, ko mu grozi izguba kariernega položaja. Njegov umik od nakupa luksuznega zrakoplova pač sovpada z prestopom v predsedniško kampanjo.

Tako je po novi medijski kanonadi nepričakovano prižgal tudi zeleno luč za razrešitev direktorice Urada za varstvo konkurence Vere Kozmik-Vodušek. Kot predvolilni program bodo učinkovale razrešitve moralno in etično spornih funkcioanarjev. Konec koncev je prav zdaj Agencija za lastninjenje začela postopek za odstavitev direktorice Zavarovalnice Triglav Nade Klemenčič. Gospe, katere poslovna kariera je najbolj znana po vpeljavi bančnega zakona klemenčič, ki je postavil na glavo časovno pravilo preddobnosti. Dobila je namreč bančni kredit za nakup delnic svojega podjetja tako, da so ji najprej dodelili kredit, da je z njim kupila delnice, potem pa jih je zastavila kot jamstvo za že porabljeni kredit. Ob tem je vpeljala še drugo logiko, po kateri se odteka dobiček podjetja v sanjskem procentu v žepe menedžementa.

Denarni privilegiji, ki ljudstvu in tudi drugim menedžerjem vzamejo sapo. Ki pa so bili vladi in finančnim nadzornikom znani že dolgo in dolgo. A z ukrepi so nam postregli v času Drnovškovih priprav na predsedniške volitve.

Janez Drnovšek je evidentno tip politika, ki zaznava in reagira na primere visoke korupcije in finančnih mahinacij šele takrat, ko mu teče voda v grlo. Zadnje mesece pred novimi političnimi izbori. Skratka, tip politika, ki bi lahko odlično funkcioniral šele v razmerah, v katerih bi imeli volitve na vsake pol leta.