MLADINA Trgovina

Marko Zorko

18. 1. 2008  |  Mladina 2  | 

Nenavadni dogodki na Vrhovcih

Za narodov blagor, drugi del

© Tomo Lavrič

"Naj si ga Evropa zapomni kot leto Slovenije.
naj si, naj si ga
- pogosta raba v vulgarnem govoru: naj si ga na roko vrže, naj si ga nekam vtakne, naj se gre solit, naj sebi pripiše;
v vojaškem govoru: naj kota 305 pade, naj sprožijo topove;
tudi kot manifestiranje božanske moči: naj bo luč (glej tudi - Fiat lux, pet vrat, 22 ventilov, direktni vbrizg).

Za uglajeno politično rabo ni, v tem primeru bi rekli recimo: delajmo tako, da bomo ostali v dobrem spominu itd. Razlika je nekaj takega, kot če reče Balašević: računajte na nas, Pankrti pa grozeče zahropejo: računajte z nami!"
(Razvezani jezik, slovar žive slovenščine, druga izdaja 2008)

"Z veseljem se spet vrnemo na Kosovo!"
(Atomik Harmonik in skrajno krilo Srbske radikalne stranke)

Dame in gospodje, dražestne gospice! Povedal vam bom tako, kakor se je v resnici godilo tiste usodne noči, ko se je najprej zdelo, da se je zemlja razklala, potem pa se je izkazalo, da je šlo samo za razkol v stranki. Ne bi bilo posebej omembe vredno, vse razpada, razpada uran, razpada fasada, razpadajo zvezdni sistemi in tudi dinozavri niso več tisto, kar so bili. Razpad SNS, natančneje, razpad poslanske skupine SNS, pa je poučen zato, ker na glavo postavi nekaj temeljnih resnic s tem, da jih dobesedno ponovi.

Na glavo je postavljena definicija, ki pravi, da se zgodovina v drugo ponovi kot farsa. V naši zgodovini je bila najprej Cankarjeva farsa - komedija je preblaga beseda - Za narodov blagor, danes pa se je ponovila kot popolnoma realistična pripoved o nenavadnih dogodkih na Vrhovcih. Pri čemer pa je jedro zgodbe ostalo nedotaknjeno. Spomnimo se - pri Cankarju gre za praznovanje šestdesetletnice državnega poslanca dr. Grozda, na kateri pride do dokončnega razkola s strankarskim kolegom, državnim poslancem dr. Grudnom. Oba pa se potegujeta za naklonjenost tajkuna Gornika. Vmes je še veliko govora o vplivu politike in kapitala na svobodo tiska.

In dandanes se je tako tudi zgodilo. Državni poslanec dr. Jelinčič je praznoval svojo šestdesetletnico in nanjo povabil tudi svojega tesnega sodelavca, državnega poslanca dr. Pečeta. Dogodki na Vrhovcih pa so po zapiskih žurnalista Ščuke tekli takole. Zaplet se je začel že pri vratih, ko niso spustili noter nekoga, ki je trdil, da je veteran vojne za Slovenijo. Ne ti meni vojna za Slovenijo, je rekel varnostnik. Kaj nisem danes zvečer slišal kulturnega ministra, ki je kar dvakrat na televiziji zagotovil, da v Evropi že 50 let ni bilo vojne? Kaj pa takrat, ko je razpadala Jugoslavija, je rekel veteran, in si v zadregi z bajonetom čistil nohte. Ne ti meni Jugoslavija, "dogodilo se to u zemlji seljaka na brdovitom Balkanu". Ampak Evropa je do Urala ... Ne ti meni Ural ... No in tako dalje, potem sta rekla še eno o medkulturnem dialogu. Nakar sta si razbila gobec.

Družba je bila dobro razpoložena in nič ni kazalo na razkol. Pogovor je tekel in vino je teklo. Neki poslanec je imel dober predlog, kako skupaj poimenovati pokrajino na Dolenjskem in v Beli krajini - ali Dolenjsko-belokranjska ali Belokranjsko-dolenjska. Predlagal je, da rečema na kratko Bela Dolenjska. Krog starejših mladcev je zbrala okoli sebe belolasa pevka, oblečena v zgornji del tortice in razburljivo je pripovedovala, kako so na silvestrovo zabavali slovenske in italijanske vojake na Kosovu. In pomislite - v družbi z Marilyn Monroe! Ker gre za izjemni primer - namreč za doslej edini poznani posthumni nastop MM, s katero so končno uskladili datume - prinašamo pripoved v celoti: "Že večkrat v preteklosti nas je vodstvo slovenske vojske klicalo, da bi šli na mirovne misije za vzpodbudo vojakov, kar je v navadi, sploh v tujih vojskah. Spomnimo se, Marilyn Monroe je že v času vietnamske vojne hodila bodrit ameriške vojake. Žal so se datumi zaradi naših obveznosti vedno križali, sedaj pa nam jih je končno uspelo uskladiti." Vmes so se kdaj pa kdaj zaslišale besede.... "on je tako rekoč šiba božja za narod, to je potuhnjenec, plazi se okoli in polni svoj žep, za gnilo hruško bi prodal ves narod in njegov blagor ... Kar je najprvo, treba nam je organa, brez časopisov ne opravimo ničesar ... Ali za to je treba kapitala ... Seveda, eh, kapital, kapital ... Ali ste se mu že poklonili? Bil sem med prvimi, zastopal sem javno mnenje ... Vi torej ne govorite resnice? Premislil sem si, jaz hočem živeti! ..." in podobno.

Potem pa je prišel veleslavni trenutek, ko je Mrmolja potrkal ob kozarec in spregovoril le-te besede, rekoč: "Po božji previdnosti vstajajo narodu v najtežjih časih nesebični možje, ki ga vodijo s krepko roko mimo vseh nevarnosti in preko vseh nezgod po poti napredka do zaželenih smotrov. Narod se čuti srečnega, da vam more izraziti svojo globoko zahvalo, svojo neomejeno vdanost, čuti se srečnega, da vas vidi po tolikih viharjih, tolikih mukah še vedno čilega in mladega na braniku narodovih pravic. Zato dovolite, da vam zakličem v imenu vsega naroda - v prvi vrsti v imenu meščanskega društva in društva hišnih posestnikov, Bog vas živi še mnoga leta!"

Kaj se je zgodilo potem, še ni do kraja pojasnjeno. Eni trdijo, da je pozval dr. Pečeta, da spregovori in da je pri tem rekel: a) "šaško", kar naj bi bila ljubkovalnica od "šašav" in je bilo žaljivo, ker gre za hrvatizem in namig, da letuje v Dalmaciji, b) "haško", spet ljubek namig, da je mogoče hašišar, c) "pažko", spet namig, da je zgolj pucflek, mali paž, č) "lažko", tisti, ki laže in d) "laško", kar naj bi zgovorno pričalo o razkrinkani zaroti, kar se je pozneje izkazalo kot skoraj polresnično. Da bi ga pa poklical samo Saško, kot so nekateri trdili, je manj verjetno. Če bi namreč mislili, da je dr. Peče vzrojil zaradi take malenkosti, bi ga žalili na pameti. Razen seveda, če ni šlo za posrečeno kombinacijo kakšnega zgodnjega Milana Jesiha: šaško haško lažko Saško, z laško flaško.

Naj bo, kakor je pač bilo, posledice so bile strašne. Po zraku so frlele besede in se ni vedelo, kdo je kaj rekel ... "ali ni prebledel od pohlepnosti, od zavisti? Svaril sem vas o pravem času in zdaj ga vidite ... To je brezprimerno hinavstvo ali hinavstvo je tvoja natura ... Ta človek je blazen ... Slepar, slepar, slepar ..." Dokler ni prišel tisti trenutek, ki ga poznamo od vekomaj in ki bo naš delež tudi poslej ...

Dr. Peče: "Od tega trenutka je naš narod v dveh taborih!"

Mrmolja: (svečano, zamišljeno) "Zdi se mi, da je to eden najvažnejših trenutkov v zgodovini našega naroda."

... kajti Cankar je večen zato, ker se Slovenci ne spreminjajo.

P.S. "Zakaj, če je osel še tako majhen, osel je nazadnje vendarle."

(žurnalist Ščuka, Ivan Cankar, Za narodov blagor, prvo dejanje, 14. prizor)

Opomba avtorja: tekst v krepkem tisku je Cankarjev in se v njegovem imenu oproščam, če je koga prizadel. Sicer pa vemo, da je bil obupanec, alkoholik in v večnih dolgovih.