Kultura / Prekvalifikacija

Sosledno s prestrukturiranjem krovnih institucij, K4, Kiberpipe in Kapelice izpod okrilja Študentske organizacije v zavod K6-4 je prekvalifikacija doletela tudi festival Break 21, kateremu ni več treba vzdrževati izgovora zvezanosti z volilnim telesom. Break si je tako namesto dosedanje vadbe obetajočih, šolajočih se sil omislil gostovanje zagrebškega para kustodinj, Olge Majcen in Sunčice Ostojić, ki sta na Kersnikovo prišli uprizorit Dead or Alive, eno izmed njunih, štirim jezdecem apokalipse posvečenih etap, sicer pa sta sklenili na festivalu mladih, neuveljavljenih ustvarjalcev dati prednost procesu in ne izdelanemu artefaktu. Če nam je gledati spored že drugo leto le na "likovnost" in filme in modo (in video in netartiste in teorijo) prirezanega festivala, bi najraje rekli, da gre za nadaljevanje svetle poti Kapelice z drugimi sredstvi, kaj pomeni Krpanov pečat, pa je bilo spodobnemu krdelu ljubiteljev sodobne umetnosti videti že za torkove otvoritve.

Le-ta je minila v znamenju žrtvovanja belgijskega "na butoh" oprašenega, a krčevitega performerja Nika Raesa, ki se je v Ateljeju 2050 toliko časa, na kriščeve muke šel mučno orodno telovadbo, da si je nenadejano izpahnil rame. Če je Raes, ki so ga s prizorišča odnesli v iz pieta znani pozi, obveljal za mučenca večera, je Didi Bruckmayr prispeval himno, pravzaprav Arijo izgubljenih genov, ki jo je odpel kar na improviziranem odru nad dvoriščem Kapelice. Odpel? No, njegovo stopnjujoče se oglašanje v s črno olagumo prekriti mikrofon, katerega je uporabljal tudi za boleče udarjanje po lastnih resonančnih površinah, med Vinkom Globokarjem in Diamando Gallas, je presunilo tudi javnost, točneje gajstnega soseda, ki se je najprej znebil parih petard, potem pa še kamnov.

Manj je, posebej znance Kapeličinih prostorov, presunila razstava v za to priložnost pregrajeni notranjosti, tudi nekaj že davno predstavljenih del ter videov, ki v tako soparnih dnevih ne morejo računati na tvorni ogled. Morda pa v Kapelici počvekate z možem iz škatle, J. Pinom, "zamrznjenim" puljskim umetnikom, ki so ga zaradi svojskega komentarja neke politične izjave - v Pazinu je med performansom zadavil purana - izobčili iz društva in označili za krvoloka. Čeprav ni bil eden tistih, ki so se namenili "posebej šokirati", je na prvo uho banalen in po freakshowu dišeč performans Marijana Crtalića, ki je čimdlje zadrževal zrak v prozornem lavorju vode v Kinoteki, vseeno postregel vsaj z verno, od spodaj posneto in na platno projicirano sliko utapljanja, premagal sebe in se dokazal na veselje za čimboljši rezultat navijajočega občinstva. Break 21, ki je tako odločno zakoračil, pa ravnokar končuje šele prvi, "Dead" izmed treh, krvi in znoja predvidoma bogatih tednov. (se nadaljuje)

povezava