MLADINA Trgovina

Prvi šundr v domžalah

Mladinska akcija 13

C.F.S.

C.F.S.
© Igor Škafar

Zganili so se tudi domžalski mladci, si najprej zagotovili podporo v političnih strankah in med civili, na občini prijavili zavod in z zbranimi komunalnimi sredstvi decembra najeli prostore kluba Akumulator v ten-tenu, ravno na drugi strani po diskoteki Life še najbolj znanega kompleksa. Akumulator obsega tri nadstropja nekdanjega arhitekturnega biroja, katerega prestižni marmor so v mladinske namene zaščitili z linolejem. In naj bi v prvi vrsti služil kot produkcijsko gnezdo, v katerem se ima domžalska mladezen ukvarjati z likovnim, grafičnim, računalniškim, filmskim in z muziko, čemur sta v domačno dopolnilo za interne potrebe delujoča kuhinja in priročni šank.

Žepni, a za domžalske potrebe vsaj v ponedeljek povsem dovolj prostorni klub, katerega eden starešin kaže zdravo širino pogledov na večni razcep med elektronsko in/ali dratarsko usmerjenimi klubi, si je za inavguracijski koncert izbral tudi dovolj močno zel. Udeleženci nojzerskega konvoja so v preteklem tednu - pohvala prodorni Mladinski akciji - v tej ali oni kombinaciji zavzeli marsikateri mali oder domovine in se v največjem številu zbrali za torkov mini festival v Gromki, v Akumulatorju pa so se, cmokajoč po večerji, le oberoč spravili k z aparaturami prenapolnjeni mizi in vknjižili dve uri zamude. Je kljub peristaltiki ostalo kaj krvi v živčevju?

Po presoji štaba konjenice se je z lucidnostjo tisti večer odlikoval švicarski trio Dobra Minus, ki tapka po kitarah in drugih zvočilih, jih zanči in elektronsko deformira in v najboljših momentih pod hipnozo zlahka odlebdi na Bali, ter (vzhodno)nemški manijak Nautilus Deconstruction, ki je uganil srž nojza in se, medtem ko nevrotično kriči v nemščini, bolj tepe kot da bi igral na svoj, še bolj kričavi sintetizator. To je šundr! In morebiti pank. Ostalo je prejkone hudo permisivna, anything goes hipijada. Ta prenese tako šefa Mladinske akcije, Gen 26, ki šumi, medtem ko gostujoča umetnica povsem v slogu literarnih večerov prebira svojo prozo in se je sploh ne sliši, kot razglašeno kitaro brez dosežkov prebirajočega in filtrirajočega zamaknjenca C.F.S., ki si iz zagate pomaga s predvajanjem predvojnih kaset in z ničemer pripravljenim hrupom. Enako, brez slišnega uvoda ali suspenza, si zamišljajo bučni finale tudi Grki Cities In Desolation, ob katerih pank vložku na električni bas ti je kar nerodno, še bolj pa, ko si od zadaj ogledaš, kako iz sintetike izvabljajo tako ploskovite in nereflektirano tope. Smo prav slišali, nosijo nekateri nojzerji v ušesih čepke in je v bistvu stvar le v tem, na kateri strani miksete stojiš? Če je verjeti domačim - po priključku avtoceste definitivno prvi šundr te vrste v Domžalah.

Decibeli napadajo

Decibeli napadajo
© Igor Škafar