Družba

V čakanju na ničelno toleranco ...

Evropska skrajno desničarska gibanja pridobivajo vse več podpornikov. Tako je tudi pri nas, kjer je največja neonacistična skupina Blood&Honour Slovenia pravkar praznovala desetletnico. Država pa je do teh stvari ravnodušna.

Erik Valenčič  |  Mladina 45  |  11. 11. 2011

Britanski sociološki inštitut Demos je pred dnevi objavil izsledke obsežne raziskave, ki se je posvetila ugotavljanju osebnih prepričanj privržencev skrajne desnice. Raziskava, ki je potekala prek omrežja Facebook, je zajela več kot 10.000 privržencev štirinajstih ksenofobičnih političnih strank in uličnih skupin iz 12 držav. Sodelujoči so izpolnili vprašalnike o svojih stališčih do različnih aktualnih tem. Rezultati so med drugim pokazali, da med temi ljudmi vlada globoko zakoreninjen cinizem do domačih vlad in Evropske unije nasploh, njihov splošni strah glede prihodnosti pa je najbolj očiten pri vprašanju izgubljanja nacionalne identitete glede na procese večkulturnosti. Te ugotovitve same po sebi niso nič novega, vendar, kot poudarjajo tudi avtorji raziskave, je treba gledati širšo sliko.

Kot ugotavlja inštitut, ima samo teh 14 strank in združenj na Facebooku že skoraj 450.000 podpornikov. Okoli dve tretjini jih je mlajših od 30 let, tri četrtine je moških, brezposelnost med njimi pa je višja od povprečne. To je v sodobnem času gospodarske krize še posebej velikega pomena, saj ksenofobija v družbi raste skupaj s krizo.

Slovenija ni izvzeta iz tega trenda, večje zaznavanje sovraštva na internetu je očitno tudi pri nas. Pri projektu Spletno oko, ki deluje v sklopu ljubljanske Fakultete za družbene vede, od leta 2007 zbirajo prijave sovražnega govora. Prvo leto so prejeli 195 naznanil, lani 801, letos pa že 2641. Jasno, danes je projekt bolj prepoznaven, kot je bil na začetku, in zato dobiva več prijav, toda skokovito naraščanje njihovega števila priča o vse večji razširjenosti sovražnega govora, ki se pojavlja in množi na nekaterih internetnih straneh, forumih ter seveda Facebooku. Na Spletnem očesu so nam pojasnili, da vsak pojav nestrpnosti na spletu še nujno ne ustreza definiciji »javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti«, kot to definira 297. člen Kazenskega zakonika. Vendar je tudi pri teh primerih očiten porast. S Spletnega očesa so v letih delovanja do zdaj vložili 254 kazenskih prijav na policijo, od tega letos 91.