Et tu, Virante?

V članku z dne 21. 10. 2011 z naslovom „Et tu, Virante?“ je novinar Borut Mekina navedel nekaj napačnih trditev. V nadaljevanju jih popravljam oziroma zanikam.

Napačna trditev št.1: „S tem je postal njihov prvi, največji donator ...“

Trditev ne drži. Leo Oblak ni donator Liste Virant. Tudi nobena od družb, v katerih sem lastnik, ni donator. Najemniku sem dovolil, da odda prostore v podnajem, in mu zaračunal razliko v večjih stroških. To ni donacija, ampak povečanje prihodka. Donacija pomeni, da nekomu nekaj pokloniš/doniraš. Če pa nekomu nekaj dodatno obračunaš, je to izvajanje plačane storitve.

Napačna trditev št.2: “Oblak je s svojimi referendumskimi grožnjami dosegel padec medijskega zakona.“

Nisem grozil z referendumom. Radio 1 je na spletu zbiral podpise proti ukinitvi Radia 1. To je najmanj, kar bi storil vsak medij, ki bi ga politika želela ukiniti. Referendumu je na javni razpravi kot možnost odgovora na ta zakon omenil le Igor Kršinar.

Napačna trditev št.3: „Zakon je bil usklajen s strokovno javnostjo in novinarskim združenjem“ Zagotovo ne drži, da je bil zakon usklajen z novinarskim združenjem, čeprav tudi strokovna javnost ni kazala nekih znakov navdušenja nad zakonom. Igor Kršinar je na javni obravnavi v imenu Združenja novinarjev in publicistov javno nasprotoval zakonu. Tudi Matija Stepišnik (predsednik društva novinarjev) je na razpravi povedal sledeče (iz magnetograma): „Posredovali smo združeni novinarski aktivi sodelujoči v pozivu za normalizacijo razmer. Vlada jih je v postopku oblikovanja Zakona o medijih spregledala“. Torej zakon še zdaleč ni bil usklajen, kot navaja g. Mekina. Tudi strokovna javnost je imela zelo deljena mneja. Zato o neki usklajenosti težko govorimo.

Napačna trditev št.4: „Kasneje pa je v parlament poslal zakon, prikrojen njegovim interesom“ Trditev ne drži. V parlament nisem poslal nobenega zakona. Še manj pa zakon, prikrojen mojim interesom. V združenju radiodifuznih medijev sem bil le eden od podpisnikov predloga. Predlog novega zakona so predlagala naslednja združenja: Združenje lokalnih in regionalnih TV postaj, Združenje lokalnih in regionalnih radijskih postaj, Združenje radiodifuznih medijev in združenje radiodifuznih medijev s statusom posebnega pomena znotraj GZS. Ključna rešitev novele zakona je urejanje financiranja medijev s statusom posebnega pomena, ki pa je bilo povzeto po padlem zakonu Majde Širca. Če Zakon Majde Širca ni bil prikrojen mojim interesom, potem tudi prepis teh istih rešitev v obliki novele ne more biti. Novela je med drugim zagotavljala tudi finančno pomoč tiskanim medijem v težavah, zagotavlja proračunska sredstva za razvoj avdiovizualne produkcije na področju medijev in še vrsto drugih rešitev. Govoriti o zakonu, prikrojenem mojim interesom, je zato najmanj zavajajoče.

S spoštovanjem,