Politika

Janša na mandatarski preizkušnji v DZ

Letos prvič zgodilo, da predsednik relativne zmagovalke na volitvah ni postal mandatar

28. 1. 2012

Državni zbor je začel z razpravo o imenovanju predsednika SDS Janeza Janše za mandatarja. Janša, ki z uvodnim nagovorom tudi začenja današnjo sejo, lahko ob sklepnem glasovanju računa na 52 poslanskih glasov. DZ bo danes tudi ustanovil svoja delovna telesa in odločal o treh zakonih za stabilizacijo javnih financ.Če bodo poslanci Janšo potrdili, bo Slovenija mandatarja dobila okoli dva meseca po volitvah, v povprečnem času dobrih dveh mesecev po volitvah pa bo, če se uresničijo še napovedi predsednika DZ Gregorja Viranta, 10. februarja dobila tudi vlado.

Poslanci so 11. januarja, torej en mesec in en teden po predčasnih državnozborskih volitvah, sicer glasovali že o kandidatu za mandatarja Zoranu Jankoviću, a ga niso potrdili. Ponovno bodo o kandidatu, tokrat o Janezu Janši, glasovali danes, torej slabih osem tednov po volitvah. V preteklosti so o mandatarjih sicer največkrat glasovali en mesec in nekaj dni po volitvah, najpozneje - prav tako dva meseca po volitvah - je bil leta 1997 izvoljen Janez Drnovšek (LDS).

Leta 2008 je bil predsednik takrat zmagovalne SD Borut Pahor za mandatarja v DZ izvoljen dober mesec in pol po volitvah, ostali mandatarji, ki so nato tudi sestavili vlado, pa so potrebovali manj kot mesec in teden dni. Nekdanji predsednik LDS Janez Drnovšek poleg najdaljšega beleži tudi najkrajši čas od volitev do izvolitve za mandatarja - to je en mesec in en dan od volitev leta 2000, ko je stranka LDS zmagala z doslej najboljšim rezultatom kakšne stranke na parlamentarnih volitvah, s 36,26 odstotka glasov.

Drnovšek, ki je poleg vlade po razpadu koalicije Demos leta 1992 oblikoval tudi tri vlade po treh državnozborskih volitvah, tako beleži tudi rekorda v najkrajšem in najdaljšem času od volitev do sestave vlade. Rekordno hitro, v dobrem mesecu in pol, je sestavil vlado po volitvah leta 2000. V njej so poleg LDS sodelovale tudi ZLSD, SLS+SKD in DeSUS. V mesecu in slabih treh tednih od volitev je Drnovšek sestavil tudi vlado po državnozborskih volitvah leta 1992. Najdlje, več kot tri mesece in pol od volitev, pa je potreboval po volitvah novembra 1996. Po izvolitvi za mandatarja v začetku januarja 1997 njegov prvi predlog vlade ni prejel zadostne podpore. V drugem poskusu, o katerem so poslanci odločali konec februarja, pa je uspel in vlado so tako sestavljale LDS, SLS in DeSUS.

Zadnji dve vladi, ki sta ju vodila Janez Janša in Borut Pahor, sta bili v državnem zboru potrjeni natanko dva meseca po volitvah leta 2004 in 2008. Če se uresničijo napovedi predsednika DZ Gregorja Viranta, po katerih bo vlada potrjena do 10. februarja, bo podoben čas od volitev do potrditve vlade minil tudi letos. Predsedniki zmagovalnih strank na vseh državnozborskih volitvah v Sloveniji so doslej v državnem zboru uspeli prepričati zadostno večino poslancev in nato sestaviti tudi vlado. Letos se je tako prvič zgodilo, da predsednik relativne zmagovalke na volitvah Zoran Janković ni postal tudi mandatar. (STA, mm)