Nogomet zmeraj premaga cerkev

Američani se radi pohvalijo, da so »najbolj veren« narod razvitega dela sveta. Zastavlja pa se vprašanje, ali je tudi ameriški nogomet – svojevrstna religija? Tako namreč mislijo pripadniki ameriške ateistične organizacije, ki je 5. februarja na ameriško »Superbowl«  nedeljo in pred začetkom tekmovanja v ameriškem nogometu (ki velja za najbolj popularen ameriški šport) sredi Lucas Oil stadiona v Indianapolis v zvezni državi Indiana razvila reklamni pano, na katerem piše da »nogomet vsakokrat premaga cerkev – atheists.org« Reklamni pano je nad prizoriščem športne bitke letel med pol deseto in pol dvanajsto, kar je v ZDA običajen čas za bogoslužje.

Predsednik ameriške ateistične zveze David Silverman je pojasnil, da »gledalci ne bodo v cerkvah zato, ker športno tekmovanje cenijo bolj kot cerkev, mi pa se s tem popolnoma strinjamo. Vabimo vse, da uživajo v igri ter počivajo v prepričanju da ni boga, ki bi ga zanimalo kdo je prisoten ali kdo zmaga.« Ob tem je zveza želela poslati tudi poseben pozdrav vsem ateistom, ki so si ogledali tekmo in jih je v ZDA statistično »vsaj dvakrat več kot pripadnikov židovske, budistične ali muslimanske vere«.

Omenjeni dogodek je samo eden od takšnih, v katerih ateisti odkrito izražajo svoje prepričanje. V regiji Palouse, ki leži v zveznih državah Washington in Idaho, se je oblikovala nova zveza ateistov, svobodnih mislecev in humanistov, njen prvi javni dogodek naslednji teden pa bo praznovanje spomina (203 – obletnice rojstva) velikega znanstvenika in očeta evolucijske teorije razvoja vrst Charlesa Darwina, ki je bil rojen 12 februarja leta 1809. Želijo si predvsem nasprotovati vplivu in moči religije v družbi. »Prepričani smo, da je racionalno mišljenje pomembno. Smo za logično, racionalno, znanstveno mišljenje,« poudarja Tyler Palmer, predsednik humanistov Palousa, ene od treh organizacij, ki so oblikovale novo koalicijo.

Svojevrsten uspeh pa je dosegla tudi dijakinja Jessica Ahlquist, ki je uspela doseči sodno zmago proti svoji lastni srednji šoli. Jessico je namreč dolga leta motil napis, ki je bil razobešen v jedilnici šole. Njegov avtor je bil eden od nekdanjih dijakov šole. Leta 1963 je napisal: »Naš nebeški Oče, daj nam vsak dan željo da bi bili najboljši, da bi rasli duhovno in moralno ter tudi telesno, da bi bili prijazni in vsem v pomoč. Amen.« Ahlquistova je dejala, da se ji je vsakokrat, ko je videla napis, zdelo, kakor da ji nekaj pravi ti ne spadaš sem. Proti šoli v Cranstonu na Rhode Islandu je 16-letnica vložila tožbo in uspela – sodišče je odločilo, da mora biti napis z verskimi obeležji, ki je v šoli brez težav visel celih 49 let, prekrit s pregrinjalom.

Prebivalci v mestu Cranston so sicer v velikem številu katoliki, zato je njena tožba sprožila burne odzive. Preko svojega profila na Twitterju in Facebooku je dobivala grožnje, zato jo v šolo spremlja policija. S šolanjem na omenjeni šoli naj bi končala leta 2013. Tudi državni uradniki ji niso prizanašali. Eden od njih jo je v pogovorni oddaji na radiu imenoval »mala zlobna stvar«. Svoje nestrinjanje z njo so pokazali tudi trije cvetličarji, ki ji niso želeli poslati treh šopkov, ki jih je naročila organizacija Osvoboditev od religije. Svet šole je imel zadnjo razpravo posvečeno finančnemu načrtu, toda debata je hitro zašla v smeri vprašanja napisa, nato pa so morali poklicati policijo, da bi razdvojila nasprotnike in pristaše odločitve sodišče. Skupina podpornikov Jessice Ahlquist na Facebooku pa je medtem že presegla število 5000 članov. (STA, mh)