Politika

Kandidat za obrambnega ministra napovedal sprejetje novega zakona o obrambi

Kandidat za obrambnega ministra Aleš Hojs je na predstavitvi pred matičnim odborom DZ napovedal, da bo novi zakon o obrambi treba sprejeti v roku dveh let

9. 2. 2012

Prav tako se mu zdi potreben sprejem obrambne strategije in novega srednjeročnega obrabnega programa 2013-2018, ki bo moral biti prilagojen obstoječim finančnim razmeram. Hojs je poudaril, da težko reče, da obrambnega področja ne pozna. Kot član uprave Darsa med letoma 2006 in 2010 je bil namreč zadolžen za področje zaščite in reševanja, tako da je vsaj s civilnim delom obrambnega ministrstva konkretneje sodeloval, je pojasnil.

Sicer pa je Hojs prepričan, da je obramba tisti del slovenske nacionalne identitete, ki se je od leta 1991 naprej pokazala kot najbolj povezovalna. Na tem področju je po njegovih besedah vedno mogoče najti večji ali manjši konsenz med vsemi političnimi strankami. Zato Hojs zagovarja stališče, da v vojski s spremembami ne gre hiteti, ampak je treba vsako spremembo temeljito premisliti, narediti študije in doseči čim večji konsenz.

Hojs se je osredotočil tudi na finančne razmere in varčevanje. Kot je dejal, smo v situaciji, ko bo tudi obrambno področje podvrženo zahtevam po varčevanju. Zdi pa se mu nesprejemljivo, da bi varčevali na varnosti in usposobljenosti vojakov ali na njihovih dohodkih. Izpostavil je, da gre skoraj 62 odstotkov obrambnega proračuna za plače, Natova priporočila pa so nekje med 50 in 55 odstotki.

Možnost varčevanja Hojs vidi pri nabavah, saj se da s spremenjenimi in bolj odprtimi razpisnimi pogoji marsikaj prihraniti. Naslednja možnost varčevanja je po njegovih besedah postopno vzpostavljanje večjega števila pripadnikov rezerve, "ki smo jih v zadnjih letih znižali na minimum". Omenil je tudi razmislek o smiselnosti nekaterih že obstoječih programov. Dejal je, da je nekaj opreme dokaj zastarele, denimo tanki goseničarji, zato se po njegovem mnenju postavlja vprašanje, ali je smiselno, da te enote še vzdržujemo v sedanji obliki. Podobno se je vprašal tudi glede pilatusov, kjer da bo treba pregledati njihovo stroškovno učinkovitost.

Glede sodelovanja v mednarodnih misijah je Hojs pohvalil strategijo, ki jo je sprejela odhajajoča vlada. Prav je, da v teh misijah sodelujemo, je dejal Hojs, vendar bi morali v okviru zavezništva izpogajati bolj geostrateško pomembne misije. Pomanjkljiva je še vedno tudi civilna udeležba na teh misijah, denimo sodelovanje inženirjev, zdravnikov in agronomov, ki so predhodniki nekega morebitnega gospodarskega sodelovanja.

Če bo Hojs postal obrambni minister, namerava predlagati spremembe zakonodaje, ki bi vsaj na simbolični ravni izvzele vojake iz sistema javnih uslužbencev. Kot dodaja, ne gre za rušenje enotnega plačnega sistema, temveč za ureditev, ki bo primerljiva z ostalimi članicami Nata. V okviru tega napoveduje tudi razmislek o smiselnosti sedanje starostne omejitve vojakov na 45 let. Pojasnil je, da bo med njegovi prvimi nalogami tudi sestanek s sindikati, da ugotovijo, kje so težave, in sporazumno poskušajo rešiti tisto, kar se rešiti da. (STA, mm)