Ruščina v Latviji ne bo uradni jezik

Latvijci so na sobotnem referendumu z veliko večino zavrnili predlog, naj ruščina postane drugi uradni jezik v Latviji. Po podatkih osrednje volilne komisije po vseh preštetih glasovih je proti uvedbi ruščine kot drugega uradnega jezika glasovalo 74,8 odstotka volivcev, 24,9 odstotka pa jih je bilo za, poročajo tuje tiskovne agencije.

Referendum so v tej nekdanji sovjetski republiki, kjer je sicer tretjina prebivalcev ruskega rodu, sklicali, potem ko je parlament v Rigi decembra lani skoraj soglasno zavrnil peticijo pobudnikov, gibanja ruske manjšine Materni jezik, da bi ruščina postala drugi uradni jezik. Pobudniki so za peticijo zbrali potrebno podporo desetih odstotkov volivcev, zato so bile oblasti primorane sklicati referendum.

Referendumsko pobudo je morala za veljavnost glasovanja podpreti polovica vseh volilnih upravičencev, to je okoli 770.000 ljudi, pri čemer pa ima le okoli polovica rusko govoreče manjšine v 2,2-milijonski Latviji volilno pravico.

Referendumska udeležba je bila sicer 70,7-odstotna, ena najvišjih po osamosvojitvi Latvije leta 1991, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Na izide referenduma se je že odzval latvijski predsednik Andris Berzins, ki je dejal, da je rezultat jasen. "Velika večina latvijskih državljanov je izrazila nedvoumno podporo eni od osnovnih ustavnih vrednot - nacionalnemu jeziku," je Berzins poudaril v izjavi za javnost.

"Referendum ni niti začetek niti konec poti. Bil je velik izziv in za vse nas je bil zelo poučen," je še dejal Berzins, ki meni, da je sedaj čas za začetek "resne razprave", poroča AFP.

Več spodbudnih besed pa je za poraženo rusko manjšino našel latvijski zunanji minister Edgars Rinkevics. "Vaši glasovi kažejo, da moramo opraviti še veliko domače naloge, da pomagamo znatnemu deležu prebivalstva sprejeti latvijsko državo in njene vrednote za svoje. Veliko se jih počuti odtujeno in zanje je bilo glasovanje možnost izraza protesta," je dejal Rinkevics, ki obljublja začetek javne razprave o pereči problematiki statusa ruske manjšine.

Eden od pobudnikov referenduma Vladimirs Lindermans pa je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa priznal pričakovani poraz, je pa izrazil zadovoljstvo ob volilni udeležbi. Kot je poudaril, je bil cilj referendumske pobude začeti dialog v državi, in to je pobudnikom uspelo. "Referendum ni konec, temveč šele začetek," je poudaril in dodal, da bo ruska manjšina nadaljevala svoja prizadevanja za enakopraven položaj v Latviji.

"Zdaj bomo videli, ali so ljudje pripravljeni na odprt dialog z rusko skupnostjo. Pokazali smo, da ruščina tu ni tuj jezik," je še poudaril Lindermans.

Na izide latvijskega referenduma pa se je odzvala tudi Rusija, ki meni, da slednji ne odražajo pravega odnosa družbe do ruščine. "Izidi referenduma še zdaleč ne odražajo pravega odnosa države (do vprašanja), saj je bilo 319.000 (rusko-govorečih) nedržavljanov prikrajšanih do pravice izraziti svoje mnenje, četudi jih je bilo veliko rojenih v Latviji ali pa tam že dolgo živijo," je v izjavi za javnost sporočilo rusko zunanje ministrstvo.

Baltska država, ki je leta 2004 postala članica Evropske unije in Nata, je bila do osamosvojitve leta 1991 pol stoletja del Sovjetske zveze.

V času nekdanje Sovjetske zveze je Kremelj na ozemlju Latvije načrtno naseljeval Ruse, ruski jezik pa je bil tam povsem del vsakdana. Prav zaradi tega so se Latvijci po letu 1991 še posebej trudili, da se čim bolj in čim hitreje otresejo vseh posledic sovjetskih časov, ki so jih mnogi dojemali kot okupacijo.

V okviru tega je latvijski jezik, ki pripada baltski veji indoevropskih jezikov, postal edini uradni jezik v državi, vsak, ki je želel pridobiti latvijsko državljanstvo, pa je moral opraviti jezikovni izpit.

Posledično je prišlo v Latviji do svojevrstnega fenomena, saj v tej državi še danes živi kar 320.000 nedržavljanov, praviloma ruskega rodu, kar je približno 15 odstotkov celotne populacije. Imajo sicer pravico do bivanja, a občutno manj državljanskih pravic od ostalih Latvijcev. Med drugim ne morejo voliti, prav tako pa med drugim ne smejo biti zaposleni v državni upravi. (STA, mh)