Ekonomija

Slovenske banke molčijo

Evropska centralna banka (ECB) namerava konec meseca bankam zagotoviti novih 680 milijard evrov svežih evrskih bankovcev – Slovenske banke molčijo, ali jih ti krediti zanimajo

Darja Kocbek  |  20. 2. 2012

Da bi pomagala evropskim bankam, ki si že nekaj mesecev ne zaupajo več, da bi si med seboj posojale denar, je Evropska centralna banka (ECB) tik pred božičem lani dala na trg sveže natisnjenih 500 milijard evrov. Ta denar, ki je na voljo kot kredit za tri leta z 1-odstotno obrestno mero, naj bi banke porabile predvsem za povečanje kreditiranja podjetij. Konec tega meseca ECB namerava dati na trg novo pošiljko svežega denarja po ugodni obrestni meri. Po nekaterih podatkih bo tokratni znesek dosegel 680 milijard evrov.

To pomeni, da bo skupni znesek z decembrskim dosegel nekaj manj kot 1.200 milijard evrov, kar je primerljivo z zneskom, ki ga je ameriška centralna banka Fed bankam zagotovila leta 2008 po bankrotu banke Lehman Brothers. Znesek, ki si ga lahko od ECB po ugodni obrestni meri izposodi posamezna banka, ni omejen, zagotoviti mora le ustrezno varščino.

V slovenskih bankah Nova ljubljanska banka, Banka Koper in Probanka, ki smo jih izbrali naključno in vprašali, ali so ti krediti zanje zanimivi in ali so kakšnega že najeli oziroma nameravajo najeti, nismo prejeli prav nobenega odgovora. Ugodni kredit pri ECB se je odločilo najeti več kot 523 evropskih bank, a kot kaže, namesto, da bi ta denar porabile za kreditiranje podjetij in za spodbujanje gospodarske rasti, ga je marsikatera porabila za odplačilo lastnih slabih kreditov in čiščenje bilanc. Z novim zneskom ugodnih triletnih ugodnih kreditov ECB bodo banke po mnenju izvedencev prav tako refinancirale svoja posojila, ki jih morajo odplačati v obdobju od leta 2012 do 2015. Teh posojil je za 1,7 milijarde evrov, kar pomeni, da jim bo ECB zagotovila več kot polovico tega zneska.

Bankam se z refinanciranjem slabih posojil mudi tudi zato, ker morajo v skladu z zahtevo Evropske bančne agencije (EBA), do konca junija najti za 115 milijard evrov kapitala, ki velja kot jamstvo. Med temi bankami je tudi NLB, ki mora na podlagi zahteve EBA za svojo dokapitalizacijo zagotoviti 320 milijonov evrov.