Teme

Število komentarjev

Arhiv

Shrani&Deli

Ekonomija

Fitch nakazal znižanje nekaterih ocen slovenskih bank

20. 2. 2012

Bonitetna agencija Fitch je danes nakazala, da obstaja 50-odstotna verjetnost za znižanje več oblik bonitetnih ocen šestih največjih bank v slovenski lasti. Gre med drugim za oceno sposobnosti države za pomoč bankam in zmožnosti bank, da redno odplačujejo svoje obveznosti. Med bankami z grožnjo znižanja ocen so se znašle tudi NLB, NKBM in Abanka.

Fitch je tako začel poglobljeno analizo sposobnosti države oziroma drugih ključnih lastnikov, da v primeru nove večje krize finančno pomaga Novi Ljubljanski banki (NLB), Novi Kreditni banki Maribor (NKBM), Abanki, Gorenjski banki, Banki Celje in Probanki.

Za vse te banke je nakazal, da obstaja 50-odstotna verjetnost za znižanje ocene. Ta je v primeru NLB in NKBM druga najvišja (2), v primeru Abanke, Banke Celje in Gorenjske banke je pri 3, za Probanko pa je druga najnižja (4), kar pomeni, da je možnost pomoči omejena.

Fitch bo pri analizi proučil možnost, da bankam v primeru resnih težav pomaga država oziroma da se pomoč zagotovi skozi mehanizme za stabilnost evra, pod drobnogled pa bo vzel napredek pri dokapitalizaciji NLB in pričakovan vpliv rezultatov lanskega poslovanja na potrebo po pomoči.

Fitch je v primeru NLB, NKBM, Abanke in Probanke pod drobnogled vzel tudi oceno za zmožnost rednega odplačevanja obveznosti omenjenih bank, ki je prav tako povezana z oceno sposobnosti lastnikov za pomoč banki. Tudi v teh primerih obstaja polovična možnost za znižanje ocene.

Ta je v primeru NLB in NKBM trenutno dolgoročno pri BBB, kratkoročno pa pri F3. To je tik nad zgornjo mejo tveganosti. Pod to mejo je v primeru Abanke (BB- in B) in Probanke (B in B). Prav tako v območju špekulativnosti je ocena Banke Celje in Gorenjske banke (BB in B), a v primeru teh dveh bank se na kratki rok ne napoveduje dodatno znižanje.

Fitch je sprejel še ločeni oceni za Abanko. Oceno sposobnosti banke, da normalno posluje v odsotnosti izredne pomoči, so tako v agenciji znižali z bb- na b, kar pomeni, da Fitch Abanko tolmači kot banko, pri kateri so obeti za normalno poslovanje brez zunanje pomoči šibki in ki je tik nad robom tveganja insolventnosti v odsotnosti zunanje podpore.

Oceno za hibridne instrumente Abanka (mešanica lastniškega in dolžniškega kapitala) pa so v bonitetni hiši znižali z B na CCC, kar pomeni, da je na ravni visoke špekulativnosti oziroma t.i. junk statusa. (STA, mh)

Komentarji

  • Se pridružujem
  • Se ne strinjam
  • Zahtevam izbris

CCMM | 20.2.2012 | 20:23

Saj denar ni vse pravijo, važno je zdravje!

  • Se pridružujem
  • Se ne strinjam
  • Zahtevam izbris

silvester | 21.2.2012 | 07:20

Sem že napisal, pa ponavljam in upam, da se bo kaj prijelo. Temeljni razlog dvigovanja obresti je ta, da banke potrebujejo ob nižjih plasmajih enake prihodke, da poslujejo pozitivno in lahko izplačujejo visoke nagrade svojim menedžerjem in dividende lastnikom. V finančnem sektorju se denarne vloge ne zmanjšujejo v sorazmerju z obsegom plasmajem. Te rastejo, plasmaji pa se zmanjšujejo. Denar je, le kroži počasneje in ostaja v bankah. Tako nastaja v finančnem sistemu še dodatno neravnovesje, neravnovesje med vlogami in plasmaji. Bonitetne ocene so zato le en velik blef s katerim želijo zakriti prave razloge rasti obresti, hkrati pa političnim elitam služijo kot najmočnejše orožje, da lahko izvajajo politiko zategovanja pasu. Ta pa služi le temu, da državni proračuni vzdržni za plačevanje višjih obresti. Namesto, da bi se v finančni sektor stekalo vedno manj družbenega proizvoda, ker prav to neravnovesje v delitvi je vzrok krize, se vanj steka vedno večji delež. Torej se v prihodnje kriza lahko samo še poglablja. Prakasa kaže, da se. Edina svetla točka je tiskanje denarja v ECB, ker to vodi v inflacijo, zmanjšuje akumulacijo finančnega sektorja in zmanjšuje zadolženost. Torej odpravlja temeljno neravnovesje. Temu ukrepu bi morala slediti še korenit reforma bančnega sektorja in sicer z ustanavljanjem javnih bank, ki bi opravljale le klasične bančne posle in bile servis realnemu sketorju in državljanom, ter spremenjen davčni sistem, ki bi z veliko žlico posegel v profite finančne industrije, sive ekonomije, monopolnih dobičkov in špekulativnih izmikanj davčnim obveznostim. To bi zmanjševalo rast finančnega sektorja in povečevalo javne prihodke. Sedaj namreč država dopušča, da se milijarde izogibajo davčnim blagajnam in tečejo v finančni sektor, kasneje pa si države zaradi ega prav ta denar sposojajo za pokrivanje proračunskih primanjkljajev. Rešitve so v bistvu zelo enostavne, žal pa je moč finančnih oligrhov, ki so obstoječi sistem zgradil neomajna. Politične elite pa so vse, brez izjeme v njihovi službi. Kar poglejte, kako vse naše stranke navijajo za "strukturne" reforme, ki bodo naredile proračun vzdržen. Res je nujno, da v tem času sprejememo ukrepe za zmanješvanje porabe, vendar bodo brez vsakega haska, če ne bomo storili teh drugih, o katerih govorim. Brez pravih sprememb bomo le zategovali pas in se nam bo na koncu zgodilo to, kar se je konju cigana, ko ga je ta privajal, da ne bi jedel. Ravno, ko ga je privadil mu je pa crknil. Crknili pa ne bomo le državljani, pač pa z ukrepi zategovanja pasu, crkuje tudi realni sektor, ker se mu oži trg in veča konkurenca. Prav tako, pa mor tudi plačevati višje obresti.

  • Se pridružujem
  • Se ne strinjam
  • Zahtevam izbris

Senad | 21.2.2012 | 07:31

Naj Fitch, Standard & Poor's in podobne ameriške 'kreature' grejo že enkrat v PM. Kje so bili ko so Lehman Brothers fabricirali letna poročila ? Ma gdo so oni ? Pošljite jih že enkrat v PM in prevzemite svojo usodo u svoje roke. Če ne zaradi sebe - zaradi svojih otrok ! Pošljite jih že enkrat na smetišče zgodovine kamor že dolgo časa sodijo...