Ruski znanstveniki vzgojili rožo iz 30.000 let starih plodov
Ruskim znanstvenikom je uspelo vzgojiti rastline iz plodov in semen, ki so jih pred 30.000 leti v sibirski permafrost shranile veverice. Iz tkiv plodov so znanstveniki obudili v življenje najstarejšo rastlino doslej - rožo po imenu Silene stenophylla. Gre za pionirski eksperiment, ki odpira vrata oživitvi drugih rastlinskih vrst.
Gre za daleč najstarejši rastlinski material, ki ga je uspelo znanstvenikom ponovno vzgojiti. Dosedanji rekord je namreč pripadal 2000 let starim semenom datljeve palme iz Izraela, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Svoj uspeh so znanstveniki z inštituta za celično biofiziko Ruske akademije znanosti predstavili v današnji izdaji ameriške revije Proceedings of the National Academy of Sciences (PNAS). Vodja raziskovalne ekipe, profesor David Giličinski, je sicer le nekaj dni pred objavo umrl.
Ponovno obujena Silene stenophylla je zdrava, za življenje sposobna rastlina z belimi cvetovi in plodnimi semeni. Starodavna rastlina je zelo podobna svoji istoimenski "moderni različici", ki še vedno raste ponekod v sibirski tundri.
Plodove in semena so raziskovalci našli v prastarih veveričjih gnezdih ob reki Kolmija na severovzhodu Sibirije, od 20 do 40 metrov globoko pod ledom - v plasteh, kjer se sicer nahajajo okostja mamutov, dlakavih nosorogov, bizonov, konjev, jelenov in drugih predstavnikov takratne favne.
Kot so pojasnili, so bila gnezda, v katerih so nekoč prezimovale veverice, in njihova vsebina neprekinjeno zmrznjena - vse odkar jih je, verjetno zaradi ohlajanja lokalnega podnebja, prvič prekril led. Plodovi in semena so bili tako spravljeni v nekakšni naravni ledenici, v katero ni nikoli prodrla voda, saj do odmrznitve ni prišlo.
Znanstveniki so skušali v laboratoriju nedaleč od Moskve najprej kaliti zrela semena, a neuspešno, nato pa jim je uspelo - na presenečenje številnih kolegov - rastlino vzgojiti iz delov ploda oziroma z razploditvijo. Ruska ekipa si slednje razlaga s teorijo, da so tkivne celice polne sukroze, sladkorji pa so konzervansi. (STA, mh)