Kulturno antropološki pogled na družinski zakonik

Študentje Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani so posneli in objavili kratki film z naslovom Misliti družine

Nad družinskim zakonikom, o katerem se bomo odločali na referendumu, niso vsi popolnoma navdušeni in izpostavijo tudi njegove negativne vidike.

Nad družinskim zakonikom, o katerem se bomo odločali na referendumu, niso vsi popolnoma navdušeni in izpostavijo tudi njegove negativne vidike.
© Reuters

V filmu njihovi profesorji predstavljajo, kako kulturna antropologija opredeljuje in razume družino, s svojimi mnenji in stališči pa se opredeljujejo tudi do družinskega zakonika. Vsi profesorji v filmu se združijo v stališču, da družina ni naravna ali biološka tvorba, ampak predvsem kulturni in simbolni konstrukt – s tem ovržejo argument nasprotnikov družinskega zakonika.

Z nanašanjem na veliko število oblik sorodstvenih skupnosti po svetu, ki ne temeljijo na našem konceptu družine, dr. Rajko Mušič tudi zanika trditev, da je družina jedrna celica družbe. Na problematiko istospolno usmerjenih družin se navezuje dr. Sarah Lunaček Brumen, ki pravi, da »pri zagotavljanju ustreznega okolja za dober razvoj otrok, ki imajo istospolno usmerjene starše, njihova spolna usmerjenost ni problem, problem je v predsodkih okolice.« Nad družinskim zakonikom, o katerem se bomo odločali na referendumu, pa niso popolnoma navdušeni in izpostavijo tudi njegove negativne vidike. To je za njih predvsem dejstvo, da naj sploh ne bi prinašal novih opredelitev družin v Sloveniji in da naj bi se naslanjal na tradicijo. Mnenje kulturnih antropologov je torej, da je zakonik še vedno preveč konzervativen.

rqHRmw_5fxA

Ena izmed idejnih vodij za nastanek filma, Tanja Kovačič, je povedala, da se je ideja za snemanje filma porodila na večeru ASS (Anthropology Student Sessions). Študentje so namreč zaradi zaskrbljenosti nad neresnicami in zavajanji v medijih 8. marca organizirali okroglo mizo o družinskem zakoniku, in se odločili, da prispevajo svoj pogled k javni debati, Najprimernejši medij se jim je zdel film, posneli so ga v enajstih dneh in objavili 19. marca, na Youtubeu pa ima že skoraj 2000 ogledov.

Zakaj pa naj bi bilo mnenje kulturnih antropologov tehtno in upoštevanja vredno? Kot pravi britanski kulturni antropolog Robin Fox je sorodstvo za antropologijo to, kar je logika za filozofijo in akt za umetnost. To pomeni, da je zanimanje za sorodstvo v sami srži discipline. Tudi Blaž Bajič, še en izmed snovalcev tega projekta pravi, da »o sorodstvu, družini, porokah ipd. vemo veliko in da je naše znanje zanimiva, v medijih redko ali nikoli slišana alternativa argumentom nasprotnikov zakonika ter nekakšna protiutež predsodkom o istospolno usmerjenih, homoseksualnih družinah in drugačnih družinah.« Zato so študentje tudi dali besedo profesorjem, ker se do sedaj v zvezi z zakonikom niso izpostavljali in zato, ker svoja mnenja lahko podajajo bolj artikulirano kot študentje. Ti glede družinskega zakonika poudarjajo, da prinaša pozitivne spremembe, saj pravno ureja družbeno realnost in otrokom prinaša večjo socialno varnost.

Film je sicer dolg dobrih šestnajst minut, kar je morda predolgo za povprečnega slovenskega spletnega uporabnika. Bajič in Kovačičeva se tega zavedata, a so morali prvotno začrtani 5 minutni film raztegniti, ker so le tako lahko naredili kvaliteten antropološki pogled na tematiko. Zato bodo danes ob 18. uri v Infoshopu na Metelkovi  spet gostili okroglo mizo o družinskem zakoniku, kjer bodo predstavili tudi svoj film in njegovo vlogo v javni debati. (JASNA RAJNAR PETROVIĆ)

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.