Peter Petrovčič

6. 4. 2012

Mladina 14

Število komentarjev

Politika

Reorganizirani, učinkoviti, zli?

Kaj se skriva za napovedmi ukinitve državnega sveta in omejitve referenduma

Premier Janez Janša in minister za javno upravo, pardon, predsednik državnega zbora Gregor Virant.

Premier Janez Janša in minister za javno upravo, pardon, predsednik državnega zbora Gregor Virant.

V sklopu varčevanja in reorganizacije si želi koalicija zagotoviti tudi udobnejše vladanje. Brez nepotrebnih »zavor in ravnovesij«, ki jih v skladu z načelom delitve oblasti poznajo sodobne demokracije. To delo bo očitno opravil Gregor Virant, ki je že prišel na dan s predlogom, da se v svežnju prednostnih ustavnih sprememb ukine državni svet in omeji pravica do referenduma. Gre za sočasno ukinitev dveh korektivov oblasti. Seveda je oba korektiva mogoče in tudi primerno spremeniti. Vendar ne v smer, ki bi predvsem olajšala vladanje.

Državljanska lista Gregorja Viranta je sicer že v predvolilni kampanji obljubljala spremembo referendumske zakonodaje, s katero bi pravico zahteve po referendumu odvzela vsem dosedanjim upravičencem, 30 poslancem in državnemu svetu, razen 40 tisoč volivcem. Zdaj predlagajo še kvorum 40-odstotne udeležbe za veljavnost referenduma. Dodaten razlog za hitenje so našli v referendumu o družinskem zakoniku. Glede državnega sveta pa so izkoristili nespretnost državnih svetnikov pri nakupu novega službenega vozila za predsednika in nasploh protokolarne potrebe sveta. Tudi ukinitev državnega sveta je bila ena od predvolilnih obljub Virantove liste. Zdaj predlagajo, da se državni svet ukine, še preden se izvoli nova sestava, torej pred koncem letošnjega leta. Brez razprave, kot da bi šlo za neko vladno podkomisijo.

Virant državnemu svetu pravi »nepotrebna institucija«. Čeprav gre po moči za četrto politično telo, za drugi dom predstavniškega telesa, ki ga sestavljajo predstavniki neprofitnih, gospodarskih in socialnih združenj in lokalne samouprave. Kot najpomembnejši razlog za ukinitev se navaja varčevanje, saj naj bi s tem privarčevali 2,3 milijona evrov na leto. Drugi razlog naj bi bila nepotrebnost državnega sveta, kar se utemeljuje z njegovo dejansko nemočjo v zakonodajnem postopku. Vendar pa je to prej kot razlog za ukinitev razlog za povečanje pristojnosti drugega doma parlamenta. Če ta nima moči, ki mu v skladu z evropsko tradicijo pripada, to ne more biti dokaz njegove nepotrebnosti. Kot neučinkovitost sodstva in tožilstva ali ustavnega sodišča ne more biti razlog za ukinitev tretje veje oblasti, organa kazenskega pregona ali varuha ustavnosti. Praksa sicer kaže, da z odložilnim vetom koalicije doslej niso imele prevelikih težav. Od 79 izglasovanih vetov poslancem le 16-krat ni uspelo zbrati 46 poslanskih glasov za ponovno potrditev zakona. Tudi vpliv na podaljšanje trajanja zakonodajnega postopka je zanemarljiv. A vendar je veto korektiv, kot sta to tudi pristojnost državnega sveta, da na ustavno sodišče vloži zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti, in pravica zahtevati referendum. Svetniki so 35-krat zahtevali oceno ustavnosti in razpis dveh od trinajstih naknadnih zakonodajnih referendumov.

Nemoč državnega sveta v zakonodajnem postopku ne more biti dokaz njegove nepotrebnosti. Kot neučinkovitost sodstva in tožilstva ali ustavnega sodišča ne more biti razlog za ukinitev tretje veje oblasti.

Pri ureditvi pravice do referenduma pa naj bi po Virantovem predlogu eno najširših referendumskih pravic v Evropi omejili na eno najožjih. Dejstvo je, da so v preteklosti prav zaradi široke ureditve referendumsko pravico zlorabljali zlasti danes vladajoči. Predvsem možnost, da referendum razpiše 30 poslancev državnega zbora, se je večkrat uporabila za politično obračunavanje, še večkrat pa za grožnjo, s katero je opozicija krepila svoj položaj. To naj bi zdaj preprečila omejitev zahteve za referendum na 40 tisoč državljanov in 40-odstotni kvorum za veljavnost referendumske odločitve. Omejila pa bi tudi možnost majhnih, a dovolj močnih skupin ljudi, da svojim zelo specifičnim, pogosto negativnim agendam zagotovijo kredibilnost in legitimiteto na najvišji demokratični ravni odločanja.

Sprememba referendumske zakonodaje je v nasprotju z ukinitvijo državnega sveta potrebna in smiselna in ima tudi precej večjo podporo med strankami. A z omejitvijo referendumske pravice bi eno od pomembnih korekcijskih pristojnosti izgubil tudi državni svet. Kar bo potem samo še dodaten dokaz njegove »nepotrebne« vloge v sistemu oblasti. Če se res ukine, bo to pomenilo, da državni zbor ne bi imel več močnega nadzora, korektiva, protiuteži, saj tudi predsednik na primer pri nas nima možnosti veta na zakonska besedila. V praksi ukinitev drugega doma in omejitev referenduma pomeni, da bi vlada lahko bolj ali manj neovirano uvajala vse svoje predloge in zakone. Državni svet tako zakona ne bi več mogel poslati v presojo ustavnemu sodišču, o njem izglasovati veta ali zahtevati referenduma. Ljudje pa tudi ne. Na referendum bodo odšli le še takrat, ko se bo močno poslabšal njihov socialni položaj, ideološka vprašanja se ne bodo več reševala na referendumu. Dobro na dolgi rok? Slabo na kratkega?