Grega Repovž

Grega Repovž

 |  Mladina 15  |  Uvodnik

Nevarno enotni

Ko se politiki tako poenotijo, kot so se slovenski glede uvedbe zlatega fiskalnega pravila v ustavo, je treba biti načelno a priori sumničav. Lahko gre za res iskren dogovor v korist državljanov. Lahko pa gre za dogovor političnega razreda, ki je v nasprotju z interesi državljanov.

Dr. Miro Cerar, zadržan in natančen pravnik, sicer pa koordinator strokovne skupine pri ustavni komisiji državnega zbora, ki vrednoti besedilo ustavnih sprememb, je pred tednom dni odgovarjal na novinarska vprašanja. Na vprašanje, ali se s spremembo ustave mudi zato, da bi se ustavil morebiten referendum o varčevalnih ukrepih, je odgovoril: »Nekatere javne izjave poslancev so nakazovale tudi to. Osnovni namen fiskalnega pravila ne sme biti izogibanje referendumu, temveč uravnoteženje javnih financ in makroekonomska stabilnost ter dolgoročna blaginja Slovenije.«

In seveda gre prav za to. Naj spomnimo, da politiki na vsako svoje srečanje povabijo novinarje, snemalce in fotografe. Pred očmi javnosti si pošiljajo vabila na to in ono srečanje. Ko Janša pošlje opoziciji vabilo, naj vstopi v partnerstvo za izhod iz krize, to vabilo hkrati dobijo tudi mediji. A da so se glede uvedbe zlatega fiskalnega pravila s premierom Janezom Janšo sestali vsi, vključno z Borutom Pahorjem in Zoranom Jankovićem, je javnost izvedela naknadno.

Državljani imamo v tem trenutku pred sabo res oster neokonservativni koncept predrugačenja socialne države. Gre za grob poseg v socialne pravice najbolj ranljivih. Kaj drugega pa pomeni zmanjševanje denarnih nadomestil za brezposelnost, denarnih pomoči, družinskih in otroških prejemkov in olajšav? Pri čemer so že zdaj vsi začeli varčevati – ko velepaket sploh še ni sprejet. Poglejmo primer. V strahu pred prihajajočim varčevanjem namreč že danes športna društva in šole klestijo športne programe za otroke. Se zdi nepomembno?

Sporočila, ki jih dobivajo otroci in njihovi starši v teh dneh, so preprosta: zaradi zmanjšanja sredstev se program ukinja, ali pa, nimamo denarja za trenerja. Gre za dovolj množičen pojav. Dovolj je bilo, da je vlada najprej začasno popolnoma, zdaj pa deloma omejila plačevanje športnih trenerjev. Plaz je sprožen.

Seveda bodo nekateri starši zdaj sami v večji meri financirali športno dejavnost svojih otrok. Nekateri. Za nekatere otroke pa je njihove obšolske dejavnosti preprosto konec, ker starši denarja nimajo. A tako kot povsod po razvitem svetu je športno udejstvovanje otrok pomemben vzgojni in preventivni program. Na teh dejavnostih so zgrajeni tudi drugi koncepti, do boja zoper prezgodnjo in nenadzorovano uporabo drog. Da o konceptu socialne integracije ne govorimo. Pomembno je pač, da je čim več otrok vključenih v športne dejavnosti, ne glede na zmožnosti staršev – še več, navkljub njihovi finančni nezmožnosti. To je točka, na kateri se razslojevanje dejansko začne. Za otroke marginaliziranih skupin je takšna športna dejavnost včasih celo edina. Pa je šlo le za neki odlok ministra, ne za zakon in ne za varčevalni protikrizni paket zakonskih sprememb.

Zlatega fiskalnega pravila še zdaleč niso uvedle vse države Evropske unije. In tiste, ki so ga uvedle, tega niso storile zato, da bi preprečile referendume o finančno občutljivih zakonih. Moč referendumov je v drugih državah urejena s kvorumom, z omejenimi možnostmi zlorabljanja. Zato je zlato fiskalno pravilo, kot ga je pripravila slovenska politika, dejansko le ponovna zloraba referendumske pravice državljanov – le da tokrat te državljanske pravice politiki ne uporabljajo za politični boj, temveč za zmanjševanje moči državljanov. Zlato fiskalno pravilo namreč hkrati v svojem bistvu zapoveduje omejevanje socialne države. Ali kot je pred časom zapisal dr. Bojan Bugarič: gre za povzdigovanje neoliberalizma na ustavno raven.

In slovenski politiki so si pri tem cilju enotni. Pri čemer zlatemu fiskalnemu pravilu kot ekonomsko neučinkovitemu nasprotujejo vodilni slovenski in tudi svetovni ekonomisti (tudi nobelovca Stiglitz in Krugman). Ekonomist dr. Jože Mencinger pravi: »Javni dolg in primanjkljaj sta v najbolj zadolženih evropskih državah obrobna problema v primerjavi z recesijo ter socialnimi in političnimi pretresi, ki jih bodo prinesli poskusi uveljavitve fiskalnega pakta. Finančna strogost, ukrojena po meri ene države in vsiljena drugim, je v času, ko vsi potrebujemo povečanje povpraševanja, nerazumno početje.«

Kako veliko moč imajo politiki že brez zlatega fiskalnega pravila, kaže na prvi pogled v teh razmerah obrobna zgodba o športni dejavnosti otrok. Politiki pa imajo že brez v ustavo vpisanega zlatega fiskalnega pravila dovolj moči za fiskalno disciplino. Preprosto naj jo izvajajo.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.