Washington največji britanski sovražnik

Vodja ameriške revolucije je bil v Veliki Britaniji razglašen za »največjega in najpomembnejšega sovražnega poveljnika«, s katerim se je kadarkoli v zgodovini srečala Velika Britanija

V glasovanju, ki ga je organiziral britanski Nacionalni vojaški muzej, je ameriški voditelj revolucije George Washington z veliko prednostjo triumfiral pred borcem za irsko neodvisnost Michaelom Collinsom, francoskim vojskovodjem Napoleonom Bonapartom, nemškim feldmaršalom Erwinom Rommlom in Mustafo Kemalom Ataturkom, ustanoviteljem moderne Turčije. Na listi »največjih sovražnikov« je bilo dvajset pomembnih oseb, vsako pa je v 40-minutni predstavitvi najprej predstavil eden od zgodovinarjev.

Vsi »kandidati za največjega sovražnika« so morali osebno voditi svoje enote proti britanski vojski, zato so bili iz liste takoj izločeni Adolf Hitler in še nekateri drugi »tekmovalci«, za različne osebnosti pa je nato ob pomoči spleta glasovalo okoli 8.000 ljudi. Glasovali so za pet »finalistov«. Muzej je z omejevanjem glasovanja poskrbel, da ne bi prišlo do računalniških glasovanj ali do glasovanja, kjer bi prevladala množičnost posameznih nacionalno obarvanih volivcev, saj se je okoli irskega praznika, dneva Svetega Patrika (17. marec) povečalo število glasov za Michaela Collinsa, kasneje pa so veliko število glasov za Ataturka oddali tudi iz Turčije.

Na koncu je zmagal George Washington s 45 odstotki vseh glasov pred Collinsom (21%), Napoleonom (18%), Rommlom (10%) in Ataturkom (6% glasov). Michael Collins je bil ocenjen kot odličen gverilec, ki je porazil britanske sile, Napoleon je za Veliko Britanijo predstavljal nevarnost skoraj 25 let, Erwin Rommel je izzival strah in spoštovanje med britanskimi vojaki v puščavah severne Afrike predvsem zaradi svoje odlične taktike, Kemal Ataturk pa je povezan z enim od največjih britanskih vojaških porazov pri Galipoliju, ki je zelo omejil britansko politiko v regiji.

Ko je ocenil zgodovinsko vlogo Washingtona, je zgodovinar Stephen Brumwell dejal, da je bila ameriška vojna za neodvisnost (1775-83) najhujši poraz v zgodovini britanskega imperija. “Njegova osebnost in vodstvo sta bila usodnega pomena. Washington je bil hraber in inspirativen poveljnik na bojnem polju, pa tudi sposoben politik, ki je bil uspešen tako glede politikov v Kongresu, kot glede francoskih zaveznikov. Njegova vojska je bila zmeraj pod pritiskom, lačna in slabo opremljena. Delil je nevarnost svojih ljudi. Vsak drugi bi na njegovem mestu odnehal. On sam je bil personifikacija ciljev, za katere so se borili, obseg in posledice njegove zmage pa so bile ogromne,” je ocenil Brumwell.

Kljub temu so se zgodovinarji strinjali, da v ‘ideološkem pogledu’ nihče od petih ‘finalistov’ ni bil popolnoma brez napak, saj je bil celo George Washington sam lastnik sužnjev, njegova komaj oblikovana država pa je kmalu po svoji ustanovitvi sprejela tudi ukrepe za uničenje staroselske indijanske populacije v ZDA.