ALTERNATIVE EVROPE

Politika

Vzeli bi, kar so nekoč dali

Darilo, ki so ga ustavni sodniki dobili za časa prve Janševe vlade, bo vzela druga

Peter Petrovčič  |  Mladina 17  |  26. 4. 2012

Aktualna sestava

Aktualna sestava
© Danijel Novakovič / STA

Ustavno sodišče je preobremenjeno že nekaj let. Za povečani obseg dela, ki ga zaradi tega opravijo sodniki, so dodatno plačani. In sicer z dodatkom v višini 25 odstotkov osnovne plače ustavnega sodnika. Če bi bili sprejeti varčevalni ukrepi, bi se to spremenilo.

Gre za podobno zgodbo, kot je tista z brezplačnim vrtcem za drugega otroka. Tudi zakonska podlaga za izplačevanje dodatkov za povečan obseg dela ustavnih sodnikov je bila (predvolilno) darilo prve Janševe vlade. In zdaj ga, enako kot brezplačni vrtec, jemlje druga Janševa vlada.

Državni zbor je spremembe zakonodaje, ki so omogočile izplačevanje dodatka, sprejel maja 2008. Pol leta pred volitvami in v času, ko so se v večini evropskih držav že pogovarjali o krizi, o razlogih zanjo in morebitnih zdravilih. Ustavni sodniki in njihovi strokovni sodelavci so takrat dobili možnost, da si poleg plače izplačajo do 30 odstotkov osnovne bruto plače ustavnega sodnika. To možnost so izkoristili, dodatek si odtlej z občasnimi izjemami redno izplačujejo vsi ustavni sodniki in večina strokovnih sodelavcev. Konec leta 2009 je odstotek sicer nekoliko znižala Pahorjeva vlada, a le na 25 odstotkov osnovne plače. Lani je ta dodatek znašal mesečno 1361,60 evra bruto na ustavnega sodnika, kar je na letni ravni skupaj zneslo 122.756,70 evra. V slabih štirih letih izplačevanja dodatka je to zneslo nekaj manj kot pol milijona evrov. K temu pa je treba prišteti še nižje, a nezanemarljive zneske dodatkov za strokovne sodelavce. Lani je 34 strokovnih sodelavcev iz tega naslova skupaj prejelo 68.567,66 evra.

Gre za dodatek, ki naj bi se izplačeval, dokler se ustavno sodišče ne razbremeni. Čeprav se že dolgo zdi, da ni več obremenjeno s preveč odločanja, ampak z iskanjem načinov za čim manj odločanja. Tudi s tem imajo na ustavnem sodišču veliko dela, a dodatek je bil gotovo mišljen kot nagrada za ohranjanje kakovosti dela v težkih razmerah in ne nasprotno. Razen prepovedi referenduma o noveli zakona o izbrisanih, pri kateri pa so bili tako ali tako zavezani z odločitvami ustavnega sodišča iz časov velikih odločitev v prid človekovih pravic, v teh štirih letih niso storili tako rekoč nič. Odveč bi bilo naštevati dokaze za takšno trditev, dovolj bo, če se spomnimo samo najaktualnejše zadeve, odločitve v primeru referenduma o družinskem zakoniku.

Kar je Janševa vlada nekoč dala, zdaj torej jemlje. V skladu s predlaganimi varčevalnimi ukrepi v javnem sektorju se del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela na ustavnem sodišču ne bi več izplačeval. Proračun ustavnega sodišča pa bi se zmanjšal z dosedanjih 4,8 milijona evrov na 4,2 milijona evrov.