100.000 plavajočih lučk nadomeščalo kresnice na reki Sumida

V japonski prestolnici se je prejšnji konec tedna prvič predstavil dvodnevni festival Hotaru, ki naj bi poskusil reinkarnirati vodno in zeleno bogastvo Tokia v okolišu reke Sumida. Osrednji dogodek je bila otvoritev, ki so jo pesniško poimenovali 'Simfonija luči, ki jo ustvari reka in drevesa', dejansko so pa po reki spustili sto tisoč sijočih diod ali LED lučk.

Te svetlikajoče žogice naj bi ponazarjale kresnice, kajti glavni namen festivala je bil 'pripeljati' te žuželke nazaj v Tokio. Na blogu Spoon & Tamago so zapisali, da so okoli Sumide domovale prave kresnice. V osemnajstem stoletju je bilo iskanje teh luminoznih bitijc v takratnem Edu priljubljen način preživljanja prostega časa. Zbirale naj bi se okoli čiste tekoče vode, zaradi žalostnih in očitnih razlogov pa jih na tem območju ni več najti.

Slogan 'Pokazati lepi in ponosni Tokio svetu' so po navedbah spletne strani Tokyo Tourism info udejanjili s 'simpozijskimi stojnicami', mini koncerti, performansi in parado svetlobe mikoshi, ki so jo pripravili okoliški otroci in študentje Nacionalne univerze umetnosti in glasbe v Tokiu. Na blogu My Journey pisec in domačin Calvin pojasnjuje, da je dogodek del promocije iniciative 'Renesansa reke Sumida', ki se v zadnjem času trudi obuditi vrvež reke v obdobju Eda. Opozoril naj bi tudi na veličasten nov objekt v bližini, stolp Tokijsko nebesno drevo, ki je bil prav tako osvetljen z modrimi in belimi lučkami in ga bodo za javnost odprli konec meseca.

Torej, kreativni Japonci žalujejo za izgubljenimi kresnicami in so jih za eno noč poskušali nadomestiti z lučkami, preimenovanimi v 'molitvene zvezde'. To bi bilo lahko sporno, saj žuželk tam ni več zaradi onesnaženja, luči pa imajo zaradi porabe elektrike tudi negativen vpliv na okolje in niso naravne prebivalke tekočih voda. Vendar so poskrbeli tudi za ta vidik, saj so bile lučke opremljene z baterijo, ki se jo da ponovno napolniti in solarnim modulom, prižgale so se v kontaktu z vodo, poraba elektrike je bila ničelna. Prav tako niso odplavale v neznano, ampak so jih po osvetljevanju dokajšnjega odseka reke ujeli v mreže. Na turističnih so informacijah v žalostnem tonu zapisali, da so na Japonskem »kresnice dandanes zelo redke, celo na podeželju. Tudi če jih iščeš, je težko najti te rahle, lebdeče lučke v poletni noči.« Ni popolnoma jasno, ali jih je tako malo zaradi onesnaževanja na splošno, ali ima to kaj opraviti z lansko jedrsko katastrofo. Vseeno pa so kresnice na Japonskem še pred kratkim naokoli letale v večjem številu, dokaz za to pa je serija fotografij, narejenih z dolgo izpostavljenostjo, objavljena na umetniško dizajnerskem blogu This is Colossal. Posnete so bile med letoma 2008 in 2011 v prefekturah Maniwa in Okayama, prikazujejo pa divje poplesavanje zlatih kresnic med parjenjem po nevihtah, v času junijskega in julijskega deževnega obdobja.