Grki kljub bolečim žrtvam še ne vidijo izhoda iz labirinta

Izključitev Grčije iz območja evra pravno ni mogoča, je v Bruslju poudaril predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz

24. 5. 2012

Poleg tega je obžaloval, da Evropa vseskozi govori o Grčiji, ne pa z Grki, ter poudaril, da je treba dati evropskim politikam človeški obraz. Schulz je spomnil, da so vse članice unije, razen Velike Britanije in Danske, ki sta si izborili izvzetje, dolžne prevzeti skupno evropsko valuto, saj jim to nalaga pogodba EU. Izključitev iz območja evra tako po njegovih besedah pomeni izključitev iz pravnega okvira EU, kar pa ni mogoče. Nemški tednik Die Ziet je poročal o tem, da je Evropska centralna banka vzpostavila krizno ekipo pod vodstvom Nemca Jörga Asmussena za pripravo na izhod Grčije. V ECB tega niso želeli komentirati.

Grško finančno ministrstvo je sicer "odločno zanikalo" poročanje o tem, da je bilo na telekonferenci delovne skupine evrske skupine v ponedeljek dogovorjeno, naj vsaka članica območja evra pripravi krizni načrt za morebitni izstop Grčije iz območja evra. "Ta poročila niso le napačna, temveč tudi ovirajo prizadevanja Grčije za soočanje z izzivi na tej prelomnici," so zapisali. Predsednik parlamenta je v povezavi z Grčijo še povedal, da se je minuli teden v Atenah pogovarjal z upokojenci, šolarji, študenti in drugimi običajnimi Grkinjami in Grki. "Občutek imam, da v Evropi ves čas govorimo o Grčiji, skoraj nikoli pa s samimi Grki," je opozoril.

Schulz je iz Grčije prinesel preprosto sporočilo - da Grki trpijo, da so obupani in da kljub bolečim žrtvam še ne vidijo izhoda iz labirinta. "Našim politikam moramo nadeti človeški obraz," je še poudaril in obžaloval, da je v zadnjih dveh letih tako malo visokih politikov v EU obiskalo Grčijo. Schulz, ki se je udeležil začetka neformalnega vrha EU, je še spomnil, da je bilo od začetka krize oktobra 2008 sklicanih 24 vrhov, a da je današnji prvi, ki je osredotočen na rast. To po njegovih besedah ustvarja ogromna pričakovanja, na katera je treba odgovoriti s konkretnimi odločitvami, najpozneje junija. Da bi strukturne reforme in fiskalna konsolidacija obrodili sadove, bo treba čakati dolgo, vmes pa obstaja tveganje, da bodo gospodarske in socialne posledice varčevanja raztrgale Evropo, je opozoril in poudaril, da zato potrebujemo rast zdaj. (STA, mm)

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

»Kardelj je bil prepričan, da ima misijo«

IZJAVA DNEVA

V središču

Generacija, ki je delala, a je sistem ne vidi

Spregledana anomalija v slovenski pokojninski zakonodaji

V središču

Koncesije za Crystal

Zasebna klinika davčnega strokovnjaka Ivana Simiča vsa leta posluje z izgubo