Vsi smo grški Židje

Neonacistična stranka Zlata zora je ta mesec vstopila v grški parlament. S svojim simbolom, ki ga je navdihnila svastika, hitlerjanskim pozdravom, omenjanjem Mein Kampfa, antisemitsko in rasistično ideologijo, zanikanjem holokavsta, nasiljem nad priseljenci, grožnjami novinarjem in kultom osebnosti je neposredna naslednica nemške nacionalsocialistične stranke, ki je Evropo in svet pahnila v kaos in prelivanje krvi.

Žal Grčija ni edina država, ki jo ogroža preporod nacistične ideologije. V Latviji je letos predsednik države kljub ogorčenemu nasprotovanju prvič podprl letni shod nekdanjih pripadnikov enot SS. V Avstriji v raziskavah javnega mnenja pred parlamentarnimi volitvami vodi Svobodnjaška stranka, skrajno desničarska organizacija, ki se nostalgično spominja tretjega rajha. Na Madžarskem skrajno desničarsko Gibanje Garda, potomec nekdanje milice Njilasi (Stranke suličastega križa), ki je odgovorna za pregon Židov in Romov, ustrahuje židovske prebivalce in je neposredno izzvalo usodne napade na Rome.

Ta preporod je mogoč zaradi sistematičnih napadov skrajno desničarskih strank na republikanski ideal, da smo vsi pripadniki ene skupnosti. Kampanja proti povezanosti temelji na strategiji Geerta Wildersa in njegove Stranke svobode. Bistvo te strategije, ki jo je uvedel na začetku stoletja, je, da so poudarjanje neenakovrednosti ras zakrinkali kot »kulturni« boj proti tako imenovani islamizaciji Evrope.

V trenutni gospodarski in družbeni krizi, ki je idealna za neumorno iskanje grešnih kozlov in krepi strah pred zatonom stare celine, je takšna strategija zaskrbljujoče učinkovita. Omogočila je tudi, da skrajno desničarske stranke podpirajo vladne koalicije – ali celo postanejo njene članice -, in da hkrati rasistično in antisemitsko govorjenje postaja vse bolj sprejemljivo. Ta nova skrajna desnica je tudi utrla pot strankam, ki tako kot Zlata zora lahko zakonito pridobivajo volilne glasove, čeprav odkrito spodbujajo sovražni govor.

V takšnih grozljivih razmerah – katerih primer je tudi izvolitev neonacističnih poslancev v grški parlament – izražamo našo solidarnost: vsi smo grški Židje.

Ne bomo se sprijaznili s tem, da bi se na naši celini Židje, priseljenci, muslimani, Romi in temnopolti ljudje morali bati za svoje življenje, ker so, kar pač so. Pozivamo vse državljane, politične stranke, sindikate, civilno družbo, intelektualce in umetnike, da se uprejo skrajni desnici tako, da spodbujajo in oživijo evropske sanje. Nikoli ne smemo pozabiti, da so te sanje zrasle na ruševinah nacizma. Nikoli ne smemo pozabiti shoaha - holokavsta. Sanjamo o celini, kjer ne bo rasizma in antisemitizma. To je projekt družbe, ki temelji na skupnosti brez meja.

Te sanje se bodo uresničile, če bomo izbrisali dve dogmi. Najprej moramo ovreči dogmo o zmernosti, ki je kriva za strašno škodo in ustvarja razmere, v katerih so lahko uspešne populistične stranke, hkrati pa omejujejo obete evropske mladine, žrtvovane na oltarju večnega varčevanja.

Drugič, odpraviti moramo dogmo evropske utrdbe, ki omogoča širjenje govora proti priseljencem in zapiranje evropskih meja, zlasti ker ključni element evropske povojne istovetnosti – njen sistem socialne varnosti – dolgoročno ne more obstati brez pomembnega ekonomskega prispevka priseljencev.

Izjemno pomembno je, da evropske ustanove okrepijo svoja prizadevanja za demokracijo, družbeni napredek in spodbujanje enakosti. Treba je zaščititi državljane, ki so zlasti v kriznih časih cilj rasnega in socialnega nasilja. Medtem ko Evropa doživlja nenehne napade na svoja ključna načela, neomajno verjamemo, da moramo skupaj delovati za močnejšo Evropo tukaj in zdaj. Če ne moremo vdihniti življenja evropskim sanjam, smo obsojeni na isto moro, tako v Grčiji kot preostali Evropi.

Podpisniki:

Benjamin Abtan, predsednik protirasističnega gibanja EGAM (Evropa), Gabriel Axel, filmski režiser (Danska) Daniel Barbu, profesor na Univerzi v Bukarešti (Romunija), Dario Fo, Nobelov nagrajenec za literaturo (Italija), Jovan Dijvak, upokojeni general (Bosna in Hercegovina), Svetlana Ganuškina, voditeljica Memoriala (Rusija), Anthony Giddens, sociolog (Združeno kraljestvo), Amos Gitaï, režiser (Izrael), Thomas Hylland Eriksen, profesor na Univerzi v Oslu (Norveška), Béate in Serge Klarsfeld, predsednika Fils et filles de déportés juifs de France (Francija), Bernard Kouchner, nekdanji zunanji minister (Francija), Bernard-Henri Lévy, filozof in pisec (Francija), Adam Michnik, zgodovinar, esejist, novinar, nekdanji član Solidarnosti (Poljska), Miguel Angel Moratinos, nekdanji zunanji minister (Španija), Amélie Nothomb, pisateljica (Belgija), Oliviero Toscani, fotograf (Italija), Elie Wiesel, Nobelov nagrajenec za mir, pisatelj (ZDA), A. B. Jehošua, pisec, esejist (Izrael)

Manifest lahko podpišete na spletni strani http://weareallgreekjews.eu