Kulturniški spomin na nekdanjega giganta Tam

Mariborski KUD Borza bo v petek in nedeljo v nekdanji Tamovi kotlovnici v poslovni coni Tezno pripravil dokumentarno proslavo v poklon nekdanjemu mariborskemu in slovenskemu industrijskemu gigantu ter njegovim delavkam in delavcem. Avtorji dogodka z naslovom Was ist Maribor? so Aljoša Ternovšek, Sebastijan Horvat, Matjaž Latin in Andreja Kopač.

Kot je na današnji novinarski konferenci pojasnil Ternovšek, bo proslava potekala kot obeležitev najsvetlejših točk umrlega giganta in zadnji poklon ključni identitetni točki Maribora, ki se je v drugi polovici 20. stoletja oblikovala okoli podjetja, ki nosi njegovo ime - Tovarne avtomobilov Maribor (Tam).

"Identiteta Maribora po drugi svetovni vojni je zgodba o uspehu in padcu enega največjih in najuspešnejših podjetij nekdanje Jugoslavije in prvo breme nove države Slovenije, ki ga ni ne zmogla ne prenesla, temveč žrtvovala," je dejal igralec Aljoša Ternovšek in dodal, da je s propadom Tama tudi Maribor izgubil svojo identiteto delavskega mesta, nove pa do danes še ni našel.

Proslavo bosta vodila Ida Baš in Dušan Tomažič, poleg številnih arhivskih videoposnetkov in pogovorov z nekdanjimi delavci, za katere je bil Tam več kot le tovarna, pa bodo nastopili še moški pevski zbor Slava Klavora in pihalni orkester Svoboda.

Po besedah Matjaža Latina bo dogodek sestavljen iz dveh delov, ki jima bo sledil še epilog. Prvi del bo oblikovan kot delavska proslava, na kateri se bodo posvetili zlatemu obdobju Tama od njegovih začetkov do konca 80. let, ko so nastopile prve težave, s tem pa tudi stavke. Po spominih na srečno obdobje bo sledilo razmišljanje o razlogih za propad tovarne v 90. letih preteklega stoletja in o tem, ali je bil stečaj giganta resnično potreben.

Julija 1941 so vojni ujetniki skupaj s prebivalci Maribora postavili zasnovo za tovarno, ki jo je nemška vojna industrija potrebovala za izgradnjo letalskih delov. Kmalu po vojni se je tovarna preimenovala v Tam Tezno, leta 1961 pa v Tovarno avtomobilov in motorjev Maribor. Kmalu po osamosvojitvi Slovenije se je Tam preoblikoval v holding, ki postane lastnik hčerinskih družb na območju Tezna, štiri leta pozneje, 2. junija 1996, pa sledi stečaj, ki še danes ni zaključen.

Po Ternovškovih besedah je pri propadu Tama šlo za spopad med socialistično in neoliberalno ideologijo, spopad za politično prevlado med takratno Združeno listo in LDS v severovzhodni Sloveniji. "Tam je bil država v državi. Imel je vse in je bil praktično samozadosten. Imel je svojo varnostno službo, teritorialno obrambo, skladišče orožja, menze, stanovanja in počitniške hiše. Ta ostanek socialističnega giganta je bilo za plenjenje premoženja potrebno razbiti, kar se je z ustanovitvijo holdinga tudi zgodilo," je dejal Ternovšek. (STA, mh)