ALTERNATIVE EVROPE

Družba

Kulturniški spomin na nekdanjega giganta Tam

12. 6. 2012

© maribor2012.eu

Mariborski KUD Borza bo v petek in nedeljo v nekdanji Tamovi kotlovnici v poslovni coni Tezno pripravil dokumentarno proslavo v poklon nekdanjemu mariborskemu in slovenskemu industrijskemu gigantu ter njegovim delavkam in delavcem. Avtorji dogodka z naslovom Was ist Maribor? so Aljoša Ternovšek, Sebastijan Horvat, Matjaž Latin in Andreja Kopač.

Kot je na današnji novinarski konferenci pojasnil Ternovšek, bo proslava potekala kot obeležitev najsvetlejših točk umrlega giganta in zadnji poklon ključni identitetni točki Maribora, ki se je v drugi polovici 20. stoletja oblikovala okoli podjetja, ki nosi njegovo ime - Tovarne avtomobilov Maribor (Tam).

"Identiteta Maribora po drugi svetovni vojni je zgodba o uspehu in padcu enega največjih in najuspešnejših podjetij nekdanje Jugoslavije in prvo breme nove države Slovenije, ki ga ni ne zmogla ne prenesla, temveč žrtvovala," je dejal igralec Aljoša Ternovšek in dodal, da je s propadom Tama tudi Maribor izgubil svojo identiteto delavskega mesta, nove pa do danes še ni našel.

Proslavo bosta vodila Ida Baš in Dušan Tomažič, poleg številnih arhivskih videoposnetkov in pogovorov z nekdanjimi delavci, za katere je bil Tam več kot le tovarna, pa bodo nastopili še moški pevski zbor Slava Klavora in pihalni orkester Svoboda.

Po besedah Matjaža Latina bo dogodek sestavljen iz dveh delov, ki jima bo sledil še epilog. Prvi del bo oblikovan kot delavska proslava, na kateri se bodo posvetili zlatemu obdobju Tama od njegovih začetkov do konca 80. let, ko so nastopile prve težave, s tem pa tudi stavke. Po spominih na srečno obdobje bo sledilo razmišljanje o razlogih za propad tovarne v 90. letih preteklega stoletja in o tem, ali je bil stečaj giganta resnično potreben.

Julija 1941 so vojni ujetniki skupaj s prebivalci Maribora postavili zasnovo za tovarno, ki jo je nemška vojna industrija potrebovala za izgradnjo letalskih delov. Kmalu po vojni se je tovarna preimenovala v Tam Tezno, leta 1961 pa v Tovarno avtomobilov in motorjev Maribor. Kmalu po osamosvojitvi Slovenije se je Tam preoblikoval v holding, ki postane lastnik hčerinskih družb na območju Tezna, štiri leta pozneje, 2. junija 1996, pa sledi stečaj, ki še danes ni zaključen.

Po Ternovškovih besedah je pri propadu Tama šlo za spopad med socialistično in neoliberalno ideologijo, spopad za politično prevlado med takratno Združeno listo in LDS v severovzhodni Sloveniji. "Tam je bil država v državi. Imel je vse in je bil praktično samozadosten. Imel je svojo varnostno službo, teritorialno obrambo, skladišče orožja, menze, stanovanja in počitniške hiše. Ta ostanek socialističnega giganta je bilo za plenjenje premoženja potrebno razbiti, kar se je z ustanovitvijo holdinga tudi zgodilo," je dejal Ternovšek. (STA, mh)

Komentarji

  • Se pridružujem (2)
  • Se ne strinjam (4)
  • Zahtevam izbris

aeda | 12.6.2012 | 15:57

Tako, kot je nesposobna politika zapravila oziroma omogočila privatizacijo, ki je pripeljala do dokončnega propada v TAM, Metalni, Muri, Labodu; Papirnici Radeče itd. sedaj zapravljajo še zadnje ostanke slovenskega gradbeništva . Tudi Rašica je na poti v stečaj...>>Uspehi<< demokratizacije in samostojnosti so neizmerljivi...demokracija pa je itak SAMO BESEDA, vpliva pa državljani na politiko in politike nimamo prav nobenega, ŠE MNOGO MANJ, kot v prejšnji diktaturi in strašnem enoumju...

  • Se pridružujem (2)
  • Se ne strinjam (4)
  • Zahtevam izbris

silvester | 12.6.2012 | 17:15

Sploh se ne strinjam, da je politika, ki neko gospodarstvo, kot je bilo slovensko uniči tako dosledno, kot je to uspelo naši, levi in še posebej desni, nesposobna. S tem namreč dokazuje, da je uspešna. Vsi minusi, vse izgube in vso premoženje, ki je bilo v propadlih firmah namreč ni izpuhtelo v nič, pač pa se je zelo konkretno in v jasnih everskih številkah nekje drugje, praviloma na računih bank v davčnih oazah, pokazalo kot plus na bančnih računih, kot naložbe, kot premoženje nekoga, običajno skritega za ime neznane firme.. Vsak minus ima na drugi strani plus. 500 milijonov Vegradovega minusa je nekje zelo konkreten plus. To ve tretjerazredni računovodja. Le politiki nas prepričujejo, da se minus lahko spremeni v nič, pravzaprav, da smo ga povzročili mi državljani in, da ga moramo povrniti z varčevanjem. To je ta prevara, ki ji nasedamo in smo tudi pripravljeni varčevati. sprejemamo greh in pokoro. Pa saj tako na stoletja vzgaja naša vesoljna cerkev, ki je nezmotljiva. Bog, vrni se na zemljo in naredi red!

  • Se pridružujem (3)
  • Se ne strinjam (2)
  • Zahtevam izbris

njet | 12.6.2012 | 17:25

aeda, koji debilko si :) utrjuješ komunistično vladavino

  • Se pridružujem (1)
  • Se ne strinjam (1)
  • Zahtevam izbris

silvester | 13.6.2012 | 08:34

Še v času, ko so Tanki JLA prodirali proti Sloveniji je takratno vodstvo stavilo na proizvodnjo za vojsko in zaprti jugoslovanski trg. TAM je bil pokopan že daleč pred tem in to prav zaradi premale odprtosti v svetovni trg. Zato, kot zastareli mastodon ob razpadu jugoslovanskega trga pač ni mogel preživeti, čeprav je imel veliko znanja. Problem poslovne filozofije. Res so morali biti umetniki ti, ki so ga vodili.