Ali naj se kar vdamo čudaškim zakonom?

V Mladini je bilo dne, 18. maja 2012, objavljeno pismo z naslovom »Ali naj se kar vdamo čudaškim zakonom?«, v katerem bralec poziva k spremembi zakonodaje tako, da bi bile k transparentnemu in odprtemu delovanju poleg javnih organov zavezane tudi gospodarske družbe, katerih lastnik je država ali občina.

Ministrstvo za pravosodje in javno upravo pojasnjuje, da predlog razširitve kroga zavezancev po ZDIJZ obravnava delovna skupina, ki pripravlja spremembe in dopolnitve zakona. Razširitev kroga zavezancev je predlagal tudi Informacijski pooblaščenec. Predlog predvideva, da bi med zavezance sodile tudi gospodarske družbe, v katerih ima prevladujoč vpliv država ali državni organi, ena ali več samoupravnih lokalnih skupnosti, in sicer iz razloga, ker tovrstne družbe poslujejo z javnim denarjem ali pod vplivom javne oblasti, kar posledično prinaša tudi povečano odgovornost za poslovanje do javnosti.

Delovna skupina je o predlogu pridobila različna mnenja resorjev. Glavni pomislek se je nanašal na potrebo po temeljnem razlikovanju med javnim podjetjem kot gospodarsko javno službo in gospodarsko družbo. Namen gospodarskih javnih služb je zagotavljanje materialnih javnih dobrin, zato v primeru javnega podjetja, katerega lastnica je država oz. samoupravna lokalna skupnost, drži argument, da takšna podjetja poslujejo z javnim denarjem, država oz. samoupravna skupnost pa je dolžna skrbeti za racionalno porabo javnih sredstev in potrebno preglednost poslovanja takšnih podjetij. Kadar pa so država oz. samoupravne lokalne skupnosti udeležene kot lastnice v gospodarskih družbah, ki niso javna podjetja, ki bi bila ustanovljena za zagotavljanje javnih storitev, temveč na trgu opravljajo gospodarsko dejavnost z namenom ustvarjanja dobička, je potrebno upoštevati, da za te družbe, ne glede na lastniško strukturo, v splošnem veljajo vsa pravila, ki veljajo za ostale družbe na trgu.

Družbe, ki so v večinski lasti države oz. samoupravne lokalne skupnosti, so delno že zavezane k odprtemu delovanju kar zadeva podatke o prejemkih vodstva družbe. Zavezane so na podlagi pravil, ki določajo vrsto in najvišjo višino prejemkov poslovodnih oseb (po Zakonu o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti). Tako kot vse družbe pa morajo na podlagi novele ZGD-1C podatke o prejemkih članov organov vodenja in nadzora vključiti tudi v letno poročilo.

Delovna skupina predlog po razširitvi kroga zavezancev po ZDIJZ torej še obravnava in bo proučila vse argumente za in proti razširitvi kroga zavezancev za dostop do informacij javnega značaja ter predlagala spremembe zakona.