|  Družba

Komu javnost najbolj zaupa?

Po raziskavi Ninamedie javnost najbolj zaupa novinarjem, najmanj politiki

Javnost najmanj zaupa politikom.

Javnost najmanj zaupa politikom.
© Arhiv Mladine

Javnost med družbenimi podsistemi najbolj zaupa novinarjem, najmanj pa politiki, kaže raziskava Ninamedie. Zato po besedah direktorja Ninamedie Nikole Damjanića obstaja upanje, da so novinarji tisti, ki še lahko kaj prispevajo k uravnovešenju stanja v družbi in ohranitvi medsebojnega zaupanja. Raziskavo o zaupanju v slovenski management, sindikate, novinarje in politike, je Ninamedia za agencijo Pristop opravila med 10. in 23. aprilom. V anketi je sodelovalo 500 anketirancev iz splošne javnosti in po 50 predstavnikov politike, sindikatov, poslovne javnosti ter novinarjev.

Sodelujoči so zaupanje v omenjena področja ocenjevali z ocenami od ena do pet. Najslabše so se odrezali politiki, z oceno 1,67, sledijo vodstva slovenskih podjetij (2,47) ter sindikati (2,57). Z oceno 3,09 se je izkazalo, da javnost najbolj zaupa novinarjem. Damjanić je ob predstavitvi rezultatov poudaril, da glede na zaposlitveni status anketiranim novinarjem najbolj zaupajo gospodinje, najmanj pa dijaki in študenti. Slednji najbolj od vseh skupin anketiranih zaupajo vodstvom podjetij, ki najmanjše zaupanje uživajo prav pri gospodinjah. Največ zaupanja v sindikate je med zaposlenimi v javnem sektorju, najmanj med delodajalci, politikom pa najbolj zaupajo kmetje, najmanj pa zaposleni v javnem sektorju.

Raziskava tudi kaže, da vodstvom slovenskih podjetij najbolj zaupajo politiki (3,26). Novinarji najbolj zaupajo svojim stanovskim kolegom (3,56), najmanj pa jim zaupajo politiki (2,64). Politiki so še nižjo oceno kot novinarjem prisodili sindikatom (2,26), sindikate pa najbolje ocenjujejo prav sindikalisti (3,78). Politikom najmanj zaupajo sindikati (1,54) in novinarji (1,57), najbolje pa so se ocenili med seboj, torej v političnih vrstah (2,47). Vsi anketirani v povprečju najbolj soglašajo s trditvijo, da so novinarji najboljši zaščitniki javnega interesa, najmanj se jim takšni zdijo politiki.

V. d. direktorja urada vlade za komuniciranje Anže Logar se je z Damjanićem načeloma strinjal, da novinarji lahko prispevajo k ohranitvi medsebojnega zaupanja. Je pa dodal, da se bo rešitev pojavila, ko se bodo novinarji zavedli vloge in moči, ki jo imajo. Vprašal se je tudi, ali je dobro za državo, da obstaja toliko nezaupanja. Glavni preobrat pa se bo po njegovih besedah zgodil, "ko bodo vsi ugotovili, da z nezaupanjem Slovenija le izgublja". Predstavitev rezultatov je spremljal tudi minister za finance Janez Šušteršič, ki je poudaril, da so bila donedavna pogajanja glede varčevalnega sindikata s sindikati dobra osnova za nadaljnje zaupanje. Tudi predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič je poudaril, da je uspeh pogajanj korak k temu, da se poveča medsebojno zaupanje. "Če si ne bi zaupali, potem ne bi bilo smiselno voditi pogovorov, je pa potrebna tudi previdnost," je dodal.

Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič je ocenil, da je bilo do leta 2007 veliko medsebojnega zaupanja. Pojasnil je, da nezaupanje izvira tudi iz tajkunskih zgodb, torej iz leta 2005 ali 2006. Poudaril je, da so o kreditih za prevzeme podjetij, ki so v stečaju, odločale banke, in poudaril, da vemo, kdo je takrat sedel v upravah in nadzornih svetih bank. (STA, mm)

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.