|  Družba

10,5 litra čistega alkohola na prebivalca

Slovenci pijemo alkohol na tvegan in škodljiv način

Slovenci smo po porabi alkohola v vrhu EU, alkohol pa pijemo na tvegan in škodljiv način. To so ugotovitve druge regijske konference o problematiki alkohola v koprski regiji, ki se je odvila minuli teden. Do zdaj so popivanje na javnih površinah prepovedali v osmih slovenskih občinah, s čimer želijo zmanjšati škodljivo uživanje alkohola pri mladih.

Registrirana poraba čistega alkohola na prebivalca, starejšega od 15 let, znaša za Slovenijo 10,5 litra, s čimer se uvrščamo na peto mesto v EU. K temu gre prišteti še neregistrirano porabo, ki je je po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije za dodatne štiri do pet litrov na prebivalca. Ob visoki porabi Slovenci alkohol pijemo tvegano in škodljivo. Kar 42 odstotkov odraslih se vsaj enkrat letno opije, pri 10 do 15 odstotkih odraslih lahko govorimo o odvisnosti od alkohola, pojasnjuje Vesna Kerstin Petrič z ministrstva za zdravje.

Po deležu ciroze jeter je Slovenija na tretjem mestu v EU, odstotek obolelih v zadnjih letih narašča. Alkohol je pri nas drugi najpomembnejši dejavnik tveganja za prezgodnjo smrt in invalidnost ter peti najpomembnejši dejavnik za umrljivost. Osebe z značilnostmi čezmernega pivca so najpogosteje moški v starosti med 40 in 45 let, poklicne izobrazbe, iz spodnjega in delavskega sloja, vaškega bivalnega okolja in vzhodnoslovenskega geografskega območja, kaže analiza trendov raziskav Z zdravjem povezan življenjski slog (CINDI).

Skrb zbujajoči so tudi rezultati raziskav, povezanih z uživanjem alkohola pri mladih. Po podatkih mednarodne raziskave Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju četrtina vprašanih petnajstletnikov navaja, da vsaj enkrat tedensko pijejo alkohol, 41 odstotkov pa, da so bili že opiti. Pri osebah, ki začnejo alkohol uživati prej, obstaja večja verjetnost za razvoj odvisnosti od alkohola, ob tem opozarja Maja Zorko z Inštituta za varovanje zdravja. Mejo, ko začnejo mladostniki tedensko piti, bi bilo treba zato čim bolj zviševati, preventivne aktivnosti v zvezi s problematiko alkohola pa izvajati pri otrocih, mlajših od 15 let, dodaja.

Petnajstletna dekleta se po deležu tistih, ki so že bila opita, približujejo fantom. Razloge za porast opijanja med dekleti gre po besedah Zorkove iskati v industriji zabave, ki naj bi se čedalje bolj usmerjala na dekleta, in izenačenju socialnih vlog med spoloma. Alkohol je po besedah Mateja Sandeta iz Združenja DrogArt najpogosteje uporabljena droga med mladimi in druga najbolj priljubljena za marihuano. Pogosto se ga uživa v kombinaciji s stimulativnimi drogami, ker ublaži nekatere njihove neprijetne učinke, obenem pa podaljša delovanje omenjenih drog. Alkohol povečuje nasilje v nočnem življenju in predstavlja tveganje za nastanek prometnih nesreč, dodaja Sande. V kombinaciji z nekaterimi drugimi drogami, predvsem kokainom, pomeni dodatno tveganje za zdravstvene zaplete, kot so srčne motnje in možganske poškodbe.

V Sloveniji na področju problematike alkohola trenutno deluje 307 nevladnih organizacij, izkupiček njihovega dela pa je po besedah Tadeje Hočevar z Inštituta za varovanje zdravja manjši, kot bi lahko bil. Težava je poleg financiranja tudi slaba povezanost omenjenih organizacij. Fakulteta za družbene vede je v sodelovanju z Inštitutom za varovanje zdravja in Medicinsko fakulteto Univerze v Ljubljani v okviru projekta MOSA (Mobilizacija skupnosti za odgovornejši odnos do alkohola) v ta namen postavila spletni portal www.infomosa.si, ki ponuja vpogled v vse preventivne programe na tem področju. (STA, mm)

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.