Adijo pamet

Včasih smo za preprosto in zanesljivo rešitev problema uporabljali izraz: kmečka logika. Po tej logiki je bila kraja nekaj grdega, ki se kaznuje, in tisto, kar ni bila resnica, je bila laž. Tisti, ki so bili pridni in inovativni, so bili pametni, tisti, ki so zapravili celo podedovano premoženje, pa so bili neumni in so umrli v revščini.

Zdaj so drugi časi in taka logika ne velja več in marsikdo tega ne razume. Naštel bom le nekaj primerov iz sveta in nekaj iz naše dežele pa boste lahko rekli, da ta, ki to piše, pa marsičesa ne razume.

Produktivnost v svetu raste in konkurenca je vse hujša ... pred par desetletji je predstavnik neke velike naftne družbe razlagal, da so stroški črpanja nafte že skoraj 5 dolarjev na sod. Logično je, da za sod danes plačamo preko 100 dolarjev in ko pride do našega avtomobila je to že 250 dolarjev.

Kitajci naredijo boljše športne copate za 5€ in Kitajec si s plačo lahko privošči 150 kosil. Mi smo zaprli tovarne, ker smo take copate naredili za 20€. Zdaj za take športne copate odštejemo 150€.

V Jugi so nas izkoriščali tisti z juga, a vsak je lahko prišel do službe, stanovanja, zdravnika, lačen ni bil nihče. Zdaj imamo svojo oblast in znebili smo se ’balkanskih navad’, nekateri so celo lačni.

Lastninska zakonodaja omogoča menedžerski odkup, kar skoraj vedno pomeni: ustavitev razvoja in širitve podjetja, razprodajo premoženja, izčrpavanje in uničenje firme. Tisti , ki so to zakonodajo omogočili, nam še vladajo, predsednik vlade, ki je poleg kraje stoletja, omogočil raznim klanom še varnost pred sodstvom, pa ima že spomenik.

Ceste in kmetijstvo so bili zadnjih 20 let v rokah SLS. Imamo najdražje avtoceste s stalnimi zastoji, hrane pridelamo vedno manj, ministre te stranke pa imamo za najbolj poštene.

Banka Slovenije ima menda 400 zaposlenih in menda nadzira vse banke, guverner pravi, da dobro delajo; logično bi bilo, da je vsaka nepravilnost takoj odkrita in so banke zdrave in šefi stimulirani.

Nadzorniki v podjetjih s svojim premoženjem odgovarjajo, da ne pride do oškodovanj podjetij. Že 20 let se krade in načrtno uničuje podjetja, pa se bo zgodilo, da bodo neki nadzorniki tožili državo, ker so bili zamenjani.

En teden po uvedbi vinjet bi lahko na ključnih cestninskih postajah sprostili po 2 pasova skupaj. Koliko zastojev, nesreč in stroškov pomeni 4 leta nerazumnega čakanja. Edina Slovenka, ki ni vedela za dogovarjanje in ’nabijanje’ stroškov, pa je najprej nadzirala in potem vodila DARS.

Suša je povzročila za nad 100 mio € škode, država bo ’pomagala’ s 50 mio €. Kup načrtovanih in ’pokvarjenih’ zadrževalnikov za vodo bi lahko uredili s tem denarjem, škoda bi bila manjša, pa še gradbinci bi imeli delo.

V Bruslju čakajo milijarde € pa plačujemo kazni za CO2 in nočemo narediti vetrnih in črpalnih elektrarn in spet gradbinci dobivajo socialno pomoč, namesto da bi delali z evropskim denarjem in plačevali prispevke, DDV in trošili.

Za kanalizacijo in čistilne naprave Evropa ponuja denar in žal predpisuje, koliko lahko kaj stane. To pomeni, da se ne da deliti denarja pod mizo. Če bi država namesto v NLB, dala 250 mio € kot 15% delež za kanalizacijo, Evropa da 70% ali 1.2 mrd€, občine 15% ali 250mio€, bi imeli za gradbeništvo 1,7 mrd€. Če se porabi polovica za plače, polovica za nakupe, dobi država pri plačah več kot 50% za prispevke in akontacijo dohodnine pri nakupih pa 20% kot DDV in še več pri drugi porabi, na primer pri gorivu. Država takoj dobi več ko 400 mio € s tem, da odpadejo še mnoge socialne pomoči , stečaji ipd. Ne nazadnje dobimo še čistejše okolje, nova delovna mesta.

Delajo se razne študije in zavlačuje s papirji, da bomo lahko čez dve leti plačevali kazni, lastniki objektov pa bodo kakemu javno zasebnemu partnerju namesto 15% realnih stroškov plačali desetkrat več.

Mislil sem, da je država uspešna, če jih čim več ustvarja novo vrednost in čim manj povzroča stroške in da pametna vlada ve, da je treba najprej ustvarjati in potem deliti. Naša vlada ima ogromno izkušenj iz lastnih napak in bi lahko vedela, da nov praznik, sprememba imena kasarne in nižja RTV niso ukrepi, s katerimi smo spet srečali pamet.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.