London: »Varčevanje ne deluje«

Več kot 150 000 delavcev, članov sindikatov in simpatizerjev laburistične stranke je v Londonu vladi sporočilo, da »nima pojma« ter da so potrebni novi ukrepi za rast gospodarstva

Središče Londona so v nedeljo znova okupirali simpatizerji britanske laburistične stranke in številni demonstranti, ki so glasno nasprotovali vladnim varčevalnim ukrepom in pozivali na organizacijo generalne stavke. V znamenitem Hyde Parku se jih je zbralo več kot 150.000, voditelj laburistov Ed Miliband pa je predsednika vlade Davida Camerona označil kot človeka, ki »nima pojma« o iskanju izhoda iz krize.

Na ulicah so bili predvsem delavci, zaposleni v državni upravi in javnih službah, pridružile pa so se jim tudi medicinske sestre, knjižničarji in vozniki ambulantnih vozil. Po mnenju voditelja opozicije se vlada še naprej oklepa ukrepov, ki ne dajejo nikakršnih rezultatov. Vodja laburistov je opozoril, da vlada zmanjšuje davke za bogataše in jih dviguje »za vse ostale«. Miliband je dejal, da »obstaja eno pravilo za tiste, ki so na vrhu in druga pravila za vse druge«. Na transparentih demonstrantov je pisalo »Cameron je razmesaril Britanijo«, »24- urna generalna stavka sedaj«, »Plebs sveta, združite se« in »Ne zmanjševanju«, »Varčevanje ne deluje«... Pred kavarno Starbucks in sedežem vlade na Downing Streetu so klicali demonstranti »plačajte svoje davke« in s tem opozarjali na nedavno odkrite nepravilnosti v podjetju Starbucks, ki se je izognilo plačilu davkov. Vse torej kaže, da bo naslednja vlada v Veliki Britaniji laburistična, saj opozicija vodi z do desetimi odstotki pred vlado, in kljub temu, da britanski časnik Spectator ocenjuje, da se je Miliband odločil za očitno uspešno, čeprav »leno« taktiko – »ne delaj ničesar in samo pusti, da nasprotnik pokvari vse«.

Dvojna pravila za bogate in revne

Osrednja zahteva demonstrantov je bila opustitev sedanje politike varčevanja in davčnih »rezov« ter oblikovanje alternativne ekonomske politike, ki bi na prvo mesto postavila ustvarjanje delovnih mest in rast gospodarstva. Miliband je zatrdil, da bo v primeru, če bo postal premier obdavčil »bonuse« oziroma nagrade bančnikov, podprl gradnjo 100.000 hiš in končal s privatizacijo nacionalne zdravstvene organizacije (NHS). Demonstranti so glasno pozdravili tudi Boba Crowa, voditelja železniškega sindikata RMT, ki je zahteval enodnevno stavko. Nick Chaffey, aktivist socialistične stranke je dejal, da bi »v primeru, če bi delavski razred stavkal cel dan, zelo hitro videli, kdo vodi to državo«. Dodal je še, da ima tudi sam »prijatelje, ki živijo v groznem strahu, da bodo izgubili delo in še dom«.

»Število ljudi danes dokazuje, da varčevalni ukrepi ne delujejo,« je dejala Frances O'Grady, namestnica sindikata TUC. Po njenih podatkih tudi številke o »rekordni« zaposlenosti v Veliki Britaniji v zadnjem času samo prikrivajo dolgotrajno nezaposlenost in veliko število nezaposlenih mladih ljudi. "Če teh ljudi ne bomo zaposlili, potem bomo plačali visoko ceno. Gre za milijone slabo plačanih delavcev, ki delajo samo občasno ali samo skrajšan delovni čas. Vlada je obsedena z zmanjševanjem deficita. To morajo znova premisliti,« je opozorila Frances O'Grady, ki bo konec leta prevzela vodstvo tega sindikata. Generalni sekretar Brendan Barber pa je dejal, da so opozicija in sindikati »poslali močno sporočilo vladi o tem, da je varčevanje enostavno neuspešno«, ker »vlada milijonom ljudi otežuje življenje, medtem ko bogatim omogoča zmanjševanje davkov«. Med protestniki in policijo je prišlo tudi do nekaterih spopadov, predvsem v ulici Oxford, kjer so bile žrtve besnih množic nekatere bolj prestižne blagovne znamke, zaradi česar so policisti aretirali dve osebi.

Nič od neposredne dokapitalizacije bank

Da se bo ekonomski položaj že kmalu popravil, v to očitno ne verjamejo več niti voditelji evropskih držav, ki so v petek sprejel časovni načrt za postavitev temelja bančne unije, enotnega bančnega nadzora, ki je ključno orožje v boju proti krizi. Pravni okvir naj bi bil sprejet do konca leta, nadzor pa naj bi začel delovati v letu 2013. Vendar to, kdaj naj bi bila mogoča neposredna dokapitalizacija bank, ostaja neznanka oziroma je vsaj za sedaj jasno, da takšnega mehanizma zaradi nasprotovanja Nemčije ne bo mogoče uresničiti.

Vrh EU je sicer v noči s četrtka na petek dosegel dogovor, da bo pravni okvir za enotni bančni nadzor sprejet do 1. januarja 2013, nadzor pa bo vzpostavljen enkrat v prihodnjem letu, ne pa takoj 1. januarja, kot je predlagala Evropska komisija. Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy kljub koraku nazaj trdi, da je šlo za pomemben dosežek. Vendar drugi del dogovora ostaja zelo nejasen. Ker je enotni bančni nadzor pogoj za neposredno dokapitalizacijo bank iz stalnega reševalnega mehanizma ESM, s katero želi območje evra presekati gordijski vozel bančne in dolžniške krize, je glavno vprašanje kdaj bo mogoča neposredna dokapitalizacija iz ESM, ki jo predvsem Španija nestrpno pričakuje.

"Ko bo vzpostavljeno učinkovito delovanje enotnega nadzornega mehanizma ... evroskupina pa bo opredelila merila, kaj učinkovito delovanje pomeni," je na to vprašanje odgovoril Van Rompuy in sprožil niz novih vprašanj, na primer kaj natančno pomeni "učinkovito". Slovenski premier Janez Janša je ocenil, da vrh EU po pričakovanjih ni prinesel velikih odločitev, je pa pomemben premik naprej, ki obeta, da bo decembrski vrh, ko se pričakujejo konkretne odločitve o poglabljanju evropske integracije, uspešen. "Strateški koraki ne morejo biti sprejeti čez noč," je poudaril Janša.

Vendar so odzivi svetovnih medijev na ta dogovor precej drugačni. »Kanclerka Angela Merkel je zavrgla pričakovanja, da bodo irske in španske banke, ki so v težavah zaradi krize, lahko dobile neposredno pomoč iz na novoustanovljenega evropskega stalnega reševalnega mehanizma. Če bodo njeni pogledi prevladali, kot se pogosto dogaja, potem bodo posojila mogoča samo vladam v Dublinu in Madridu, s tem pa se bo povečala njihova zadolženost. Španski predsednik vlade Mariano Rajoy si je še posebej prizadeval, da bi se izognil takšni rešitvi. Vendar pa komentarji gospe Merkel v petek, ob koncu dvodnevnega srečanja evropskih voditeljev kažejo, da je Nemčija med državami, ki ne dopuščajo tega, da bi se denar iz reševalnega mehanizma že kmalu izplačeval neposredno bankam. In če bo to nekega dne mogoče, potem bi denar porabili za reševanje prihodnjih problemov bank, ne pa da bi z njim očistili sedanji nered. "Če bo dokapitalizacija možna, potem bo mogoča samo v prihodnje," je dejala Angela Merkel na tiskovni konferenci,« opozarja New York Times. Španija bi sicer potrebovala okoli sto milijard evrov in je blizu temu, da zaprosi za najmanj 40 milijard evrov posojila, vendar to sedaj ne bo mogoče drugače, kakor da se vlada še dodatno zadolži – in s tem znova povzroči padanje svojih že tako slabih kreditnih ratingov.