Peter Petrovčič

 |  Mladina 43  |  Politika

»Če te kliče sodišče, pojdi!«

Razen morda na sojenje v zadevi Patria

Direktor Rotisa Ivan Črnkovič na enem izmed obiskov sojenja v zadevi Patria

Direktor Rotisa Ivan Črnkovič na enem izmed obiskov sojenja v zadevi Patria
© Borut Krajnc

Premier Janez Janša je pred dnevi na poslansko vprašanje poslanke Pozitivne Slovenije Maše Kociper o pravni državi in enakosti pred zakonom odgovoril, da mu kot obdolžencu ni treba hoditi na sodišče, čemur tiho pritrjuje tudi sodeča sodnica. In da naj že enkrat nehajo zavajati ljudi z drugačno, napačno razlago veljavne kazenskoprocesne zakonodaje.

»V tem postopku, spoštovana kolegica, prisotnost obdolžencev ni obvezna, potem ko se preberejo obtožnice in ko se da zagovor,« je mlado poslanko podučil predsednik vlade. Sodišče lahko po njegovem mirno dela naprej, ne glede na to, ali so obdolženci prisotni: »Jaz sem se za vsako obravnavo, kjer sem manjkal, opravičil in sodnica, ki edina lahko odloča o upravičenosti tega, je to vedno potrdila in s tem je stvar končala.«

Navzočnost obdolženca na obravnavi pred sodiščem je torej odvisna od volje obdolženca? Mislili smo, da je sojenje v nenavzočnosti izjema od pravila in da je namenjeno zagotavljanju nemotenega poteka sojenja, kadar navzočnosti obdolženca iz objektivnih razlogov ni mogoče zagotoviti.

V načelu gre za pravico obdolženca, da se mu sodi v navzočnosti. In sicer gre za tako pomembno procesno načelo, da je zapisano v ustavi; ta prepoved sojenja v nenavzočnosti ureja v 29. členu. Vse to je v skladu z osnovnim pravilom »Si in ius vocat, ito!«, ki velja že od rimskega prava in povsem preprosto pomeni, če te pokliče sodišče, moraš iti. Profesorica kazenska procesnega prava na ljubljanski pravni fakulteti Katja Šugman Stubbs pojasnjuje, da seveda obstajajo izjeme od tega načela, »od katerih pa nobena ne pomeni, da sme obdolženec kar poljubno sam izbirati, ali bo hodil na sodišče ali ne. O tem lahko odloči le sodnik in pri tem volja obdolženca nima nobenega vpliva.«

Za takšno odločitev sodnika morata obstajati dva pogoja, in sicer presoja sodnika, da obdolženčeva prisotnost ni nujna, in dejstvo, da je bil obdolženec pred tem že zaslišan. Gre za odločitev sodnika, ki ima, opozarja Šugmanova, pravico zagotoviti obdolženčevo navzočnost s privedbo ali priporom, če meni, da je njegova navzočnost nujna. Postopek pred okrajnim sodiščem, kjer poteka sojenje v zadevi Patria, pa se glede tega prav nič ne razlikuje od postopka pred okrožnim sodiščem, na kar v odgovoru na poslansko vprašanje namiguje Janša.

Tudi sicer je sodeča sodnica Barbara Klajnšek, ki naj bi se po Janševem mnenju spravila s tem, da se razen Jožeta Zagožna drugi štirje obdolženci ne nameravajo več udeleževati obravnav, pred časom že napovedala dodatne ukrepe za zagotovitev navzočnosti. Odloča tudi o predlogu tožilstva, da se zoper Walterja Wolfa odredi pripor prav zaradi zagotovitve navzočnosti. Je pa res, da se ne na lastno pobudo ne na pobudo tožilstva za kaj takega še ni odločila, pa sojenje traja že več kot leto dni.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.