Protesti ob Nobelovi nagradi za EU

EU je prejela Nobelovo nagrado za mir, kljub protestom preteklih nagrajencev, ki so prepričani, da EU ni »šampion miru«, saj si za varnost prizadeva z vojaško silo

Evropska Unija, ki jo pretresa gospodarska kriza se je znova znašla v središču pozornosti v Oslu, prestolnici Norveške in nečlanice EU, kjer so predstavnikom EU svečano podarili Nobelovo nagrado za mir. Vendar pa tudi ta svečanost ni minila brez kritik in protestov. Svetovni mediji so se razpisali o tem, kako EU oziroma tedaj še EZ ni bila sposobna ustaviti vojne v nekdanji Jugoslaviji, na ulicah Osla pa je stotine demonstrantov vzklikalo parole proti »sramotni podelitvi nagrade« Evropski uniji, vso pot do norveškega parlamenta. Med njimi je bil tudi Tomas Magnusson iz Mednarodnega biroja za mir, ki je dobil Nobelovo nagrado za mir leta 2010. Po njegovem mnenju je podelitev Nobelove nagrade za mir EU »popolnoma v nasprotju z idejo Alfreda Nobela, ki si je prizadeval za razorožitev«. Po njegovem mnenju je Nobelov komite »preveč blizu močnim elitam«.

Dimitris Kodelas, grški pravnik iz stranke Syriza je opozoril, da je humanitarna kriza v Grčiji rezultat politike EU ter da je sam mislil, da je »šala«, ko je prvič slišal novico o podelitvi Nobelove nagrade za mir EU. "To je v posmeh naši logiki in je celo žaljivo,« je ocenil grški pravnik. EU se namreč sooča s krizo, ki pretresa temelje te sodobne konfederacije in ogroža tudi obstoj njene skupne valute. Prav zaradi hudih varčevalnih ukrepov so se v nekaterih državah EU že pričela krepiti tudi skrajna desničarska gibanja, kot na primer Zlata zora v Grčiji. EU prav tako ni tuja uporaba vojaške sile, z vojaškimi sredstvi pa so njene članice že večkrat napadle druge države, tudi na evropskem kontinentu in ob tem kršile Ustanovno listino OZN. EU tudi pogosto rada grozi z uporabo vojaške sile, njene članice pa so bile udeležene v nezakonitih okupacijah in intervencijah. Tudi zato je bila podelitev te nagrade precejšnje presenečenje, za mnoge pa tudi primer popolnoma zgrešene in neprimerne odločitve, kljub dejstvu, da je EU uspela preseči nacionalne meje in ustvariti mir na kontinentu, ki so ga pretresale številne vojne. Ob tem je voditelje EU po podelitvi nagrade s strani predsednika Nobelovega komiteja Thorbjoerna Jaglanda čakala tudi nagrada v višini 1,2 milijona dolarjev ter banket v Grand Hotelu, vse to pa navkljub demonstracijam sredi države, ki je na referendumih dvakrat zavrnila vstop v EU. Svečanosti je sicer prisostvovalo okoli 20 voditeljev EU, med njimi tudi nemška kanclerka Angela Merkel, francoski predsednik Francois Hollande in namestnik britanskega predsednika vlade Nick Clegg.

Odločitev o podelitvi Nobelove nagrade EU pa ni požela veliko kritik zgolj v medijih, pač pa so jo kritizirali tudi mnogi zelo znani pretekli nagrajenci ter osebe z nesporno moralno avtoriteto, na primer južnoafriški nadškof Desmond Tutu, Mairead Maguire iz Severne Irske, ki je imela veliko zaslug za umiritev razmer na Irskem leta 1976 ter Adolfo Perez Esquivel iz Argentine, ki je nagrado dobil leta 1980. Vsi ti Nobelovi nagrajenci za mir so zahtevali, da se finančna nagrada EU tokrat ne izplača, saj se EU pri zagotavljanju varnosti »zanaša na vojaško silo«. Voditelj britanske stranke za neodvisnost Nigel Farage je v sporočilu za javnost ocenil, da je podelitev nagrade EU »smešen akt, ki je ugled komiteja za Nobelovo nagrado razbil na koščke«. »Evropska Unija zagotovo ni 'šampion miru', ki ga je imel Alfred Nobel v mislih, ko je zapisal svojo oporoko. Nobelov komite je spremenil in preoblikoval nagrado tako, da ni več v skladu z zakonom,« so zapisali nekdanji Nobelovi nagrajenci v svojem pismu. Nagrada je povzročila spore tudi znotraj same EU, saj je britanski predsednik vlade David Cameron dejal, da se ne bo udeležil ceremonije. Ob tem je pikro dejal, da bo »tam zagotovo dovolj ljudi, da poberejo nagrado«. Podelitvi nagrade sta se izognila tudi evroskeptični češki predsednik Vaclav Klaus in švedski predsednik vlade Fredrik Reinfeldt, na podoben način pa so ravnali tudi štirje ministri iz evroskeptičnih strank v norveški vladi.

Sicer pa ima Nobelov odbor v zadnjih letih vse več težav pri izbiri kandidatov za Nobelovo nagrado za mir. Leta 2008 so jo je podelil Marttiju Ahtisaariju, kljub njegovi sporni vlogi pri enostranski odcepitvi Kosova, naslednje leto jo je dobil ameriški predsednik Barack Obama, ki je komajda nastopil mandat in to v trenutku, ko so ZDA vodile dve večji vojni in bile vpletene v vrsto drugih oboroženih konfliktov po svetu. Nobelov komite je na podoben način podelil Nobelovo nagrado za mir leta 1973 severnovietnamskemu voditelju Le Duc Thoju zaradi mirovnih prizadevanj v Južnem Vietnamu, vendar je Tho zavrnil sprejem nagrade.