Vpliv cenene hrane na življenje ljudi

Britansko ministrico za javno zdravje Anno Soubry skrbi, da so revni ljudje danes predebeli. Ko je ministrica bila otrok, so reveže zasmehovali kot »mršave pritlikavce«, zdaj izstopajo kot debeluhi. To pomeni, da je od tega, v kateri družbeni razred posameznik sodi, odvisno, kako debel je, kako dolgo živi, katere bolezni mu grozijo. Felicity Lawrence v Guardianu piše, da bi se ministrica za javno zdravje morala lotiti temeljite preiskave afere s hamburgerji, če hoče kaj narediti za izboljšanje javnega zdravja.

Reveži namreč pojedo veliko več poceni hamburgerjev in predelane hrane kot premožnejši državljani, ki si lahko privoščijo polnozrnati kruh, sadje in zelenjavo. Cena je pomemben dejavnik, ko gre za hrano. Bolj kakovosten hamburger, ki je narejen iz 90 do 100 odstotkov govedine, v Veliki Britaniji stane 1 funt, ceneni hamburger, ki mu je primešano konjsko in prašičje meso, le 12 penijev.

Bistvena razlika med dražjim in cenenim hamburgerjem je, da slednji vsebuje več maščobe in vode, prav tako seveda ne vsebuje kakovostnega mesa, ampak slabše meso s številnimi dodatki. Če proizvajalec hoče narediti res poceni hamburger, naredi mešanico, ki vsebuje 32 odstotkov maščobe, 19 odstotkov mišičevja in 3 odstotke kolagena. »Da, kolagen je tisto, kar mislite, da je – snov, ki si jo dajo filmske zvezde vbrizgati v ustnice, da so te videti večje. Ta snov je temeljna sestavina industrije poceni mesa,« razlaga Felicity Lawrence. Če na etiketi piše, da ceneni hamburger vsebuje okrog 50 odstotkov mesa, je treba vedeti, da je v resnici tretjina tega mesa maščoba.

Seveda mora tudi najcenejši hamburger ustrezati predpisanim zahtevam glede vsebnosti snovi. Če mešanica iz mesa najslabše kakovosti, ki ga je mogoče kupiti kjer koli na svetu po najnižji ceni, maščob, vode in kolagena vsebuje premalo proteinov, proizvajalec doda ustrezen proteinski koncentrat. Tovrstne koncentrate pridobivajo iz različnih delov živali, ki jih potrošnik ne bi povohal, kot je recimo koža ali hrustanec. Nenazadnje jih je mogoče s hidrolizo dobiti tudi iz živalskih odpadkov. Dodane proteine, ki so jih našli v spornih govejih hamburgerjih z dodanim konjskim in prašičjim mesom, so recimo pridobili iz hrustanca.

»Veliko šal je bilo v preteklih dneh mogoče slišati o cenenih hamburgerjih, a vpliv cenene hrane na življenje ljudi sploh ni šala. Revnejši ljudje pogosteje zbolijo za boleznimi, ki so povezane z načinom prehranjevanja, njihov problem ni zgolj debelost,« opozarja Felicity Lawrence. Ti ljudje imajo probleme zaradi pomanjkanja železa, previsokega krvnega tlaka, pogosteje zbolijo za diabetesom, za srčno-žilnimi boleznimi, za rakom.