V Moderni galeriji prvi posvet o kulturno-političnih temah

V Moderni galeriji v Ljubljani bo popoldne potekal posvet v organizaciji Nacionalnega sveta za kulturo (NSK), na katerem bodo govorci filozofa Alenka Zupančič in Mladen Dolar ter sociolog Primož Krašovec razmišljali o konceptu družbene preobrazbe. To bo prvi panel NSK, s katerim želijo prispevati h krepitvi dialoga med posameznimi segmenti kulture.

Vsak od panelov bo osredotočen na eno od kulturno-političnih vprašanj, tako bodo tokrat razmišljali o konceptu družbene preobrazbe, ki ga je v besedilu Politična tehnologija za drugo republiko predstavil sociolog Borut Rončevič, ki vodi direktorat za visoko šolstvo in znanost, so sporočili iz NSK.

Panel bo povezoval član Nacionalnega sveta za kulturo dr. Jože Vogrinc: ”Kolumna sociologa Boruta Rončeviča Politična tehnologija za drugo republiko, objavljena jeseni 2011, kasneje vršilca dolžnosti direktorja direktorata za visoko šolstvo in znanost v vladi Janeza Janše, je najbolj odkrit načrt koga v Sloveniji za to, s kakšnimi sredstvi vzpostaviti v Sloveniji »družbo znanja, svobode, kreativnosti«, razumljeno kot drugo republiko. Besedilo ne pove, kaj je zanj znanje, umetnosti pa ne omenja. Zelo jasno pa je glede ukrepov, s katerimi naj pridemo v tako družbo. Namen posveta ni polemika s piscem. Njegovo besedilo naj bo le iztočnica za skupno razmišljanje o mestu in vsebini, ki naj bi ju imeli znanje in umetnost v družbi danes in v prihodnosti. Po kakšni poti je mogoče priti v družbo znanja, svobode, kreativnosti? Kako so znanje, svoboda in kreativnost povezani kot sredstva in cilji solidarnega in trajnostnega razvoja družbe – svetovne, evropske in slovenske? Ali je vendarle tu mesto tudi za umetnost? Katere glasne zahteve, tihe podmene ali skrite implikacije nas ovirajo, da ne bi že kar tu in zdaj prakticirali javne rabe uma za sprotno in takojšnjo kreativnost pri razvoju družbe znanja, svobode in - če dovolite – umetnosti?”

Namen posveta, kot opozarjajo v NSK, ni v polemiziranju z omenjenim piscem, pač pa je njegovo besedilo le iztočnica za skupno razmišljanje o mestu in vsebini, ki naj bi ju imeli znanje in umetnost v sodobni družbi. Med drugim bodo odprli vprašanja, po kakšni poti je mogoče priti v družbo znanja, svobode in kreativnosti, kako so znanje, svoboda in kreativnost povezani kot sredstva in solidarnostnega in trajnostnega razvoja družbe, tako svetovne in evropske kot slovenske, ter ali je v tem kontekstu tudi prostor za umetnost.

Ključno vprašanje bo tudi, katere glasne zahteve, tihe podmene ali skrite implikacije družbo ovirajo, "da ne bi že kar tu in zdaj" prakticirali javne rabe uma za sprotno in takojšnjo kreativnost pri razvoju družbe znanja, svobode in umetnosti, so še zapisali v NSK. (STA, mh)