V imenu države

V ločenem mnenju ob sodbah ustavnega sodišča o ustavnosti predloga za razpis referenduma o reformnih (stabilizacijskih) zakonih ZSDH (holding) in ZUKSB (stabilizacija bank) dr. Petrič poudarja, da je šlo pri odločanju za tehtanje ustavne pravice do referenduma in na drugi strani pomembnih ustavnih pravic, od katerih na prvo mesto postavlja pravico do suverenosti RS (3. člen ustave).

V tretji točki svojega mnenja oceni, da ob razlagi in odločanju ustavno sodišče ni dalo dovolj pozornosti temu, da lahko odlašanje z reformami vodi h krnitvi suverenosti države. Poudari, da naj bi, po mnenju državnega zbora in vrste mednarodnih inštitucij, bila posledica zastoja reformnih prizadevanj zaprosilo za pomoč EU in bi Slovenija morala sprejeti prihod »trojke« in njen nadzor. S tem pa bi bilo kršeno ustavno načelo suverenosti RS.

V četrti točki svojega ločenega mnenja dr. Petrič na kratek način pojasni nekatera načela suverenosti, kako smo na podlagi samoodločbe do nje prišli in jo tudi zaščitili z ustavo. Pojasni, da država, z vstopom v mednarodno organizacijo, del suverenosti prenese na to organizacijo. Vendar pa, ko je v položaju, da mora sprejeti pogoje, oziroma, ko zunanje zahteve drugih članic ali organizacije posegajo v zadeve, ki se tičejo njene notranje sfere (odločanje o znižanju plač, pokojnin, omejitev proračunskih izdatkov…), je nedvomno prizadeta njena samostojnost in neodvisnost pri vodenju njene ekonomske, kulturne, še zlasti pa socialne politike.

Okrnjena je tista svoboda, ki je primarna vsebina in smisel samoodločbe in suverenosti. Suverenost, njena dejanska vsebina, je zato pomembna ustavno varovana vrednota, poudarja dr. Petrič.

Če bi Republika Slovenija zaradi odlašanja z reformami prišla v tak položaj, kar naj bi se zgodilo po trditvah DZ in mednarodnih inštitucij, bi tako grozila krnitev suverenosti in s tem 3. člena ustave.

Vse to velja za pomembno pri tokratnih sodbah US, je obširneje razloženo v mnenju dr. Petriča.

Vendar pa pozor.

To je zgled za bodoča odločanja, za druga tehtanja in primerjave o pomembnosti in teži ustavnih pravic, ki bi lahko kakorkoli ovirale ne samo tokratne reformne ukrepe, ampak tudi kakšne drugačne, ki še bodo prišli na vrsto. In bodo tudi za njih državna oblast in mednarodne inštitucije ocenile, da lahko njihovo efikasno izpeljavo motijo nekatere od ustavnih pravic in tako kot posledica grozi omejevanje državne suverenosti s strani EU. To sicer mednarodnih inštitucij gotovo ne bo motilo, bo pa resna kršitev naše ustave (torej člena 3 ustave R. S. ). Torej bo spet potrebno omejiti, ali pa odpraviti, nekatere »manj« pomembne ustavne pravice.

Katere ustavne pravice bodo prišle na vrsto, da izgubijo tekmo, oziroma, kot se je izrazil dr. Petrič, tehtanje, s tako pomembno ustavno pravico, kot je državna suverenost?

Bo to svoboda govora, združevanja, pravica do poštenega sojenja, volilna pravica … bodo prvi na vrsti sindikati in prepoved njihovega delovanja, bodo prepovedali štrajke in še in še? Vse to lahko stlačimo v vrečo manj pomembnih pravic in jih tehtamo. In primerjamo. Ampak s čim. S suverenostjo …?, ali pa za to suverenostjo tiči le suverenost ljudi, ki so na oblasti, ki je nikakor nočejo izgubiti, niti deliti, z bog ne daj, kakšno Evropo in njihovimi administratorji.

Ob tem pa pojasnilo sodbe ustavnega sodišča, oziroma ločeno mnenje dr. Petriča, nekoliko zabrisano, daje še neko drugo perspektivo.

Če se Slovenija, kljub vsem naporom in ukrepom, ne uspe izviti iz krize in pride v položaj, ko bi pod pritiskom EU morala zaprositi za pomoč in pristati na prihod, nadzor in upravljanje s strani »trojke«, ni praktično nobene možnosti, da bi kdorkoli, v skladu z našo ustavo in meritornim ločenim mnenjem dr. Petriča, to pomoč sprejel in dovolil dirigiranje in nadzor s strani tujih mednarodnih organov. To bi bilo jasno in skrajno protiustavno dejanje, saj bi bila s tem eklatantno kršena suverenost Republike Slovenije.

In kaj v takem primeru?

Kaj pravite na to spoštovani ustavni sodniki.

Boste takrat toliko močni, da boste, v skladu z našo ustavo, Evropi zaprli vrata, ali pa svoje znanje in moč razkazujete le navadnim ljudem, narodu Slovenije.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.