Evropski finančni davek že dolgo buri duhove v EU

Bruselj bo razgrnil predlog za davek na finančne transakcije

Evropska komisija bo danes razgrnila predlog za uvedbo evropskega davka na finančne transakcije v enajstih članicah unije, tudi v Sloveniji. Prvi izračuni kažejo, da bi lahko uvedba tega davka v enajsterici na leto prinesla 34 milijard evrov. Po pričakovanjih bo komisija predlagala, naj bo trgovanje z delnicami in obveznicami obdavčeno po 0,1-odstotni stopnji, z izvedenimi finančnimi proizvodi pa po 0,01-odstotni stopnji. Predlagala bo tudi, za kaj naj bi članice porabile prihodek od tega davka.

Sprva, ko se je načrtovala njegova uvedba v celotni uniji, je bilo predvideno, da bi se del stekal v evropsko blagajno, del pa v nacionalne proračune. Omenjala se je tudi možnost, da bi z njim polnili načrtovani sklad za reševanje bančnih kriz. Davek želi uvesti enajst članic - Slovenija, Francija, Nemčija, Avstrija, Belgija, Grčija, Italija, Portugalska, Španija, Slovaška in Estonija, namero o pristopu k pobudi pa je novembra lani nakazala tudi Nizozemska.

Evropski finančni davek že dolgo buri duhove v EU. Soglasja, ki je potrebno za vse evropske davčne odločitve, ni bilo mogoče doseči. Najodločneje mu nasprotuje Velika Britanija, ki se boji bega vlagateljev iz londonskega Cityja, sicer največjega evropskega finančnega središča. Edina možnost, ki je preostala, je omejena uvedba. Ta je mogoča v okviru mehanizma okrepljenega sodelovanja, ki ga dopušča pogodba EU v primerih, ko zahtevanega soglasja o neki obliki poglabljanja evropske integracije ni mogoče doseči, a skupina najmanj devetih članic vseeno meni, da je to potrebno. (STA, mm)