Igor Mekina

, 08:20  |  Svet

Obama podpisal ukaz o avtomatičnem znižanju izdatkov

Zmanjšanje ameriških izdatkov za 85 milijard dolarjev bo imelo negativne učinke tudi na evropsko gospodarstvo. Bo morda to vplivalo vsaj na pospešitev pogajanj o prostotrgovinskem območju?

Predsednik ZDA Barack Obama je podpisal ukaz, s katerim se je začelo ameriško »prisilno« zmanjševanje zveznih izdatkov v višini 85 milijard dolarjev. Ti rezi so po oceni Baracka Obama »neumni in arbitrarni«, vendar jih zaradi nasprotnih stališč demokratov in republikancev v ameriškem Kongresu ni bilo mogoče ustaviti. »Ti rezi bodo povzročili škodo našemu gospodarstvu, stali nas bodo delovnih mest in zato je potrebno, da so vse strani pripravljene na kompromis,« je dejal Obama, ki je za neuspeh okrivil republikance, »ki ne želijo zapiranje 'lukenj' v davčnem zakonu, od katerih imajo koristi bogati«.

Po oceni ameriškega predsednika avtomatsko zmanjševanje izdatkov »ni apokalipsa, je samo neumno«. Obamina administracija in republikanci se sicer že več let pogajajo o zmanjšanju ameriškega dolga, ki znaša rekordnih 16.600 milijard dolarjev. Obama je želel, da bi dogovor vseboval tako povečanje davkov kot tudi »zapiranje davčnih lukenj« za bogataše, vendar so republikanci vztrajali samo pri zmanjšanju izdatkov države in niso želeli pristati na nikakršen kompromis. Zaskrbljenost zaradi varčevalnih ukrepov v ZDA so že izrazili številni gospodarski in zunanjepolitični analitiki, vendar je obrambni minister ZDA Chuck Hagel medtem že zatrdil, da Pentagon ne bo dovolil, da bi zaradi zmanjšanja izdatkov za vojsko v višini 46 milijard dolarjev vplivalo na učinkovitost ameriških oboroženih sil, vendar je obenem priznal, da »negotovost ogroža našo sposobnost, da učinkovito opravljamo svoje naloge«.

Ni namreč skrivnost, da bo zaradi prisilnih ukrepov administracije moralo na prisilni dopust tudi okoli 800.000 zaposlenih v vojski, manj pa bo tudi vojaških vaj in novih operacija – zaradi tega so že prestavili pot ene letalonosilke na območje Bližnjega vzhoda. Ukrepi bi lahko privedli tudi dolgih vrst čakajočih na mejnih prehodih, zmanjšala se bodo sredstva za posebne programe izobraževanja in za različne reševalne službe.

Vendar pa ostri rezi v ameriških izdatkih ne bodo prizadeli samo ZDA. Zelo verjetno je, da bodo prizadeli tudi evropske države, ki ostajajo največji zunanjetrgovinski partner ZDA. Na to je med prvimi opozoril Mednarodni denarni sklad (IMF), ki je ocenil, da bodo zmanjšani ameriški izdatki imeli »posledice na rast«. Vse to pa bi lahko imelo še hujše posledice prav zaradi krize v območju evra. Andras Simonyi, analitik iz Centra za transatlantske odnose v Washingtonu, ocenjuje, da ameriško dogajanje »ne bo dobra novica« za Evropo in da bi to lahko »imelo vpliv na obseg blagovne menjave med ZDA in Evropo«. Bilateralno trgovanje med evropskimi državami in ZDA je bilo leta 2012 »težko« 645 milijard dolarjev. Vendar nekateri analitiki ob teh slabih pričakujejo tudi nekaj dobrih posledic zmanjševanja ameriških izdatkov – lahko bi namreč vplivalo na ameriško-evropska pogajanja o zmanjševanju medsebojnih trgovinskih ovir in oblikovanju cone proste trgovine med ZDA in evropskimi državami, saj bi s tem lahko vsaj deloma preprečili negativne učinke sedanje krize. Pod pogojem, da bi bila pogajanja sklenjena hitro. Vendar celo če bi jih končali v rekordnem roku ni mogoče pričakovati, da bi se to lahko zgodilo že letos – kar vsaj za letos in naslednje leto tudi v EU pomeni več slabega kot dobrega.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.