Začetek konca »zlatih padal« za menedžerje

Odločitev švicarskih volivcev o koncu visokih odpravnin in nagrad za vodilne menedžerje pomeni začetek konca podobno nespodobno visokih »nagrad« za direktorje tudi v drugih evropskih državah. Predlog podjetnika Thomasa Minderja, ki jo je podal že pred petimi leti, je podprlo 67,9 odstotka volivcev pri 46-odstotni udeležbi. Pobudo so podprli v vseh 26 kantonih, kar se v Švici zgodi le redko. Pobuda Thomasa Minderja je le ena od pobud zaradi visokih izplačil bankirjem, ki jih javnost v vse večjem številu držav vidi kot glavne krivce za globalno finančno krizo.

Švicarske volivce je za takšno odločitev še dodatno motiviral podatek o tem, da je prvi mož švicarskega farmacevtskega velikana Novartis Daniel Vasella prejel kar 72 milijonov frankov (58,5 milijona evrov) odpravnine. Čeprav se je Vasella odpovedal odpravnini (pred tem je zatrdil, da bi jo uporabil za »filantropske namene«), je bil val zgražanja zaradi vrtoglavih odpravnin vodilnim delavcev še zmeraj premočan, tako da je pobudo za referendum podpisalo 100.000 Švicarjev.

Pobuda predvideva veliko povečanje pravic delničarjev, s čimer bi preprečili nakazila previsokih plač in nagrad, v primeru kršitev pravil pa tudi do triletne zaporne kazni in denarne kazni v višini do šestih plač. Predvideva tudi omejitev mandata članov nadzornih odborov na leto dni, prepoveduje določene nagrade in odpravnine, izplačilo bonusov za prevzeme ali ob prodaji dela podjetja. Nova zakonodaja bi sicer veljala samo za švicarska podjetja, ki kotirajo na švicarski ali tujih borzah. Švica bi s takšno ureditvijo lahko postala ena od držav z najostrejšo ureditvijo na tem področju na svetu. Pobudi sta sicer nasprotovala tako švicarska vlada kot švicarski parlament. Poslej bodo torej onemogočene pogodbe o »zlatem padalu« oziroma »zlatem stisku roke«, bolj transparentno pa bo tudi podeljevanje kreditov in upokojitvenih pogojev za starejše vodilne delavce in direktorje. Sprejem teh pravil bo veljal za vsa podjetja v Švici, torej tudi za multinacionalke kot so Novartis, Nestle, Roche in banka UBS, ki jih bodo občutila na najbolj dramatičen način, predvsem zaradi velikih odpravnin in zato, ker si morajo pridobivati delavce iz vsega sveta. V banki USB, ki ji je bila potrebna izdatna finančna pomoč države, je sicer že lani tretjina delničarjev glasovala zoper visoke odpravnine menedžerjem.

Omenjeni ukrepi so sicer znani tudi v nekaterih drugih država, vendar bi bil »švicarski model lahko primer za uvedbo bolj ostrih pravil v drugih evropskih državah, ki takšnih omejitev še nimajo zapisane v zakone. Vendar vsi niso zadovoljni z rezultatom. Peter Nobel, profesor ekonomije na Univerzi v Zürichu, ocenjuje, da bo implementacija odločitve na referendumu "sprožila leta negotovosti za švicarska podjetja glede tega, kateri predpisi glede korporativnega upravljanja bodo veljali za njih«. Po drugi strani pa je tudi Evropska unija prejšnji teden naredila nekaj korakov v smeri omejitve »bonusov« najvišjm bančnim uslužbencem, saj morajo dodatne bonuse odobriti delničarji. In celo s takšnim dovoljenjem nagrade ne bodo smele biti večje od dvakratnika plač. Claudio Kuster, sekretar pobude Minder, je dejal, da je prav odločitev EU pomagala pri prepričevanju švicarskih volivcev, da so podprli odločitev za omejitev menedžerskih nagrad na referendumu. V ZDA imajo delničarji od leta 2011 pravico da soodločajo o nagradah menedžerjev, vendar njihove odločitve niso zavezujoče. Bolj ostre omejitve pa poznajo Nizozemska, Velika Britanija in Norveška. Švicarski ukrepi pa bodo precej ostrejši, saj predvidevajo kazen v višini šestkratnika letnih zaslužkov in do tri leta zapora za kršilce. Vsega tega pa verjetno ne bi bilo, če ekonomska kriza ne bi prinesla s seboj protestov in jeze vse bolj obubožanih državljanov zaradi velike neenakosti, ki je prisotna v vseh evropskih družbah.