Velika platna, Hollywood in CIA

Filmi Sestreljeni črni jastreb, Misija Argo, Tajna operacija so zadnji primerki predstavljanja zgodovine po okusu vladajoče politike v ZDA prek »Hollywooda«. Podobno so v zadnjih 100 letih prirejali zgodovino tudi Nemci in Sovjeti, a takrat se je temu reklo propaganda, na spletni strani 21st century wire piše Patrick Henningsen. To, da je soproga predsednika ZDA Michelle Obama izročila oskarja Misiji Argo za najboljši film, je le še dodatni dokaz, kako blizu je ameriška filmska industrija Washingtonu, piše Julie Levesque.

Politična komentatorka in neodvisna raziskovalka Soraya Sepahpour-Ulrich recimo ocenjuje, da je Misija Argo propagandni film o krizi s talci v Iranu, katerega namen je dejansko pripraviti Američane na napad na Iran. Hollywood po njenih besedah sicer že zelo dolgo propagira politiko ZDA. Leta 2017, ko so ZDA vstopile v prvo svetovno vojno, je odbor predsednika Woodrowa Wilsona za javno informiranje pozival filmsko industrijo, naj dela filme, ki bodo ta vstop podpirali. Predsednik odbora George Creel je govoril, da je vloga filmov »spraviti sveto resnico Amerikanizma v vsak delček sveta«. Med drugo svetovno vojno je povezava med Washingtonom in filmsko industrijo postala še močnejša, saj je Hollywood za propagando dobival državne subvencije.

Soraya Sepahpour-Ulrich za film Misija Argo recimo opozarja, da v njem Hollywood in bela hiša brez sramu in načrtno prikrijeta ključni aspekt krize s talci v Iranu. Ta pa je, da so iranski študenti, ki so zasedli veleposlaništvo ZDA v Teheranu, razkrili delovanje izraelske mreže LAKAM, ki je bila ustanovljena 1960. leta z namenom gospodarsko vohunstvo v ZDA. Njena naloga je bila »zbiranje znanstvenih dognanj v ZDA za izraelsko vojaško industrijo«. Fara Mansoor pa je dejansko Iranec, ki v ZDA ni prekršil nobenega zakona. V filmu ni sledu o tem, da trdi, da je bila kriza s talci dejansko politično narejena akcija s strani obveščevalne organizacije CIA in izvedena v povezavi z islamskimi fundamentalisti Ajatolaha Homeinija. Ta akcija je imela dva cilja, razlaga nefilmski Mansoor. Prvi je bil, ubraniti Iran pred komunizmom in nastaviti Homeinija na oblast, druga destabilizirati administracijo takratnega ameriškega predsednika Jimmyja Carterja in pripeljati v belo hišo za predsednika Georga Busha. Te njegove besede potrjuje kup dokumentov, piše Ulrichova.

Film Tajna operacija pa zlorablja grozne dogodke 11. septembra 2001 za opravičenje mučenja, piše Julie Levesque. Gledalca prepričuje, da je mučenje pomagalo organizaciji CIA najti Osamo Bin Ladna v Pakistanu, hkrati pa ne upošteva, da je uporaba mučenja nelegalno in nemoralno dejanje pri zasliševanju.

Nekateri analitiki so za filme, ki so letos v ZDA pobrali najprestižnejše nagrade, ugotavljajo, da »slavijo policijsko državo«, zato je dejanski zmagovalec vojaška industrija.

Publicist Rob Kall piše, da imajo vojaška industrija in tajne službe vse pomembnejšo vlogo v vsakdanjem življenju in napoveduje, da bodo v prihodnjih nekaj letih filmi prikazovali uporabo brezpilotnih letal pri delu policije in rajnih služb v ZDA. »Ravnokar gledamo filme, ki nam prikazujejo, kako lahko vohuni kršijo našo zasebnost, tudi ko gre za najbolj intimno življenje. S snemanjem filmov in TV serij, ki slavijo te rakotvorne podaljške policijske države, nam Hollywood in veliki filmski studiji predstavljajo, da je laganje javnosti in nenehno izmišljevanje sleparskih zgodb nekaj normalnega in vsakdanjega. Njihov namen je prikriti, kar se dogaja v resnici,« piše Kall.

Letošnje ameriške filmske nagrade kažejo, da se manihejski pogled na svet, ki ga podpira zunanja politika ZDA, po koncu hladne vojne niti malo ni spremenil. Povezava med Hollywoodom in agencijo CIA je še vedno živa in prikazuje ZDA kot »voditelja svobodnega sveta«, ki se po svetu bori proti »zlu«, ugotavlja Julie Levesque.