Vrste pred bankomati na Cipru

Nekoliko spremenjen program pomoči Cipru

Države z evrom so Cipru po maratonskem zasedanju v soboto zgodaj zjutraj odobrile 10 milijard evrov pomoči, a so v zameno zahtevale poseben ukrep: uvedbo posebnega davka na bančne depozite, ki naj bi bil za depozite, nižje od 100.000 evrov, 6,75-odstoten, za depozite, višje od 100.000 evrov, pa 9,9-odstoten. Ciprski parlament bo o enkratnem davku na denarne vloge, k uvedbi katerega se je država zavezala v zameno za finančno pomoč, odločal šele v torek, saj se Nikozija pri nižjih depozitih zavzema za njegovo omilitev.

Do davka so sicer kritični zlasti v Rusiji, pred negativnimi učinki pa svarijo tudi ekonomisti. Načrt je navzdol potisnil tudi borze. Prizadeti varčevalci naj bi sicer dobili delnice v svoji banki v enaki vrednosti, kar pa množice, ki je konec tedna stala v dolgih vrstah pred bankomati, ni pomirilo. Ciprski predsednik Nikos Anastasiades se je zato danes zavzel za omilitev pogojev za pomoč. Pogovori o spremembah programa pomoči so že stekli, na to temo pa bodo danes na telekonferenci spregovorili tudi predstavniki evrskih držav. Ciprski predlog po navedbah virov predvideva, da depoziti do 20.000 evrov ne bi bili obdavčeni. Za depozite od 20.000 do 100.000 evrov bi po predlogu veljal 6,75-odstotni davek, za depozite nad 100.000 evrov pa 9,9-odstotni davek.

Tudi ciprski finančni minister Mihalis Saris in guverner ciprske centralne banke Panikos Demetriades sta danes na parlamentarnem odboru za finance v Nikoziji ločeno pojasnila, da si prizadevajo za spremembe dogovora glede strukture davka, tako da bi bile nižje denarne vloge iz ukrepa izvzete. To naj bi bilo zelo pomembno za ohranitev zaupanja v ciprski bančni sistem. Ciprski parlament je sicer danes glasovanje o zakonodaji o obdavčenju denarnih vlog prestavil na torek, s ciprske centralne banke pa so sporočili, da bodo ciprske banke zaprte do četrtka. Na Cipru so se namreč zbali prenakazil v druge države. Obdavčena vsota se bo z računov odtegnila takoj ob odprtju bank, do takrat pa bo zamrznjena. Davek na depozite bo sicer veljal tako za rezidente kot nerezidente Cipra, a samo za račune v ciprskih bankah, ne za račune v podružnicah ciprskih bank drugod, so danes pojasnili viri v EU.

V Evropski komisiji in Evropski centralni banki pravijo, da je podrobna opredelitev davka v rokah ciprskih oblasti. Dokler bo ta prinesel 5,8 milijard evrov, kot je predvidela evroskupina, je zanje sprejemljiv kakršen koli predlog porazdelitve davka, tudi nična obdavčitev malih varčevalcev. Podobnega mnenja so v Nemčiji in v Franciji, optimistični pa so tudi v Grčiji. Grški premier Antonis Samaras je danes izrazil prepričanje, da bo Ciper krizo, s katero se sooča, kmalu premagal. Stabilnost slovenskih javnih financ je zagotovljena, bančne vloge varčevalcev pa varne, pa so v odzivu na dogajanje na Cipru zapisali na finančnem ministrstvu. Ob tem so jasno poudarili, da primerjava med Slovenijo in Ciprom v tem kontekstu nikakor ni ustrezna. Podobno poudarjajo v Banki Slovenije, kjer prav tako izpostavljajo varnost vlog.

Povsem drugače se na razvoj dogodkov odzivajo v Rusiji, ki jo bo ukrep zelo prizadel. Ruski predsednik Vladimir Putin je dogovor o reševanju Cipra s strani držav območja z evrom že označil za "nepravičen, neprofesionalen in nevaren". Ruski premier Dmitrij Medvedjev je medtem dejal, da davek predstavlja "zaplembo premoženja drugih ljudi". Uradni podatki o vrednosti ruskih depozitov na Cipru sicer niso znani, po ocenah bonitetne agencije Moody's pa naj bi imela ruska podjetja v tej državi za 19 milijard dolarjev depozitov, dodatnih 12 milijard depozitov pa naj bi imele ruske banke.

V način reševanja Cipra je danes podvomil tudi bivši dolgoletni šef evrskupine, luksemburški premier Jean-Claude Juncker. Kot je ocenil na Dunaju, bi imel lahko davek na depozite za posledico izgubo zaupanja, in sicer "ne le s strani bank, temveč tudi s strani ljudi". Ekonomisti pa so prepričani, da bo davek na denarne vloge Ciper potisnil v recesijo, ki bo trajala več let, ciprsko gospodarstvo naj bi se lahko s tega naslova zgolj v dveh letih skrčilo celo za 15 odstotkov. Analitiki sicer pričakujejo, da bodo Rusi s Cipra umaknili na milijarde evrov.

Pred negativnimi posledicami tovrstnega davka je opozoril tudi Moody's. Po besedah predstavnikov bonitetne hiše bo to slabo vplivalo na lastnike denarnih vlog in na posojilodajalce. Prepričani so še, da se bo povečalo tveganje za odliv kapitala tudi v drugih ranljivih evrskih državah. V EU so danes sicer zatrdili, da je ciprski primer zaradi velikosti tamkajšnjega bančnega sektorja enkraten in da ni mogoče vleči vzporednic z nobeno drugo državo, tako da bo ta davek veljal samo za Ciper in za nobeno drugo članico območja evra.

Tudi očitke, da gre pri tem ukrepu za kršitev evropske direktive iz leta 2008, so odločno zavrnili, češ da se direktiva nanaša na zavarovanje vlog v primeru propada bank, v primeru Cipra gre pa za problem države z bančnim sektorjem, ki je nesorazmerno velik in neprimerljiv s katerim koli bančnim sektorjem v članici EU. Pomisleki v predvideno rešitev pa so se vendarle odrazili tudi na borznem trgu. V rdečem so končale praktično vse evropske borze, padce pa beleži tudi ameriški Wall Street. Rast zahtevane donosnosti na desetletne obveznice so na sekundarnem trgu zabeležile vse ranljive evrske države. Evro je bil med današnjim trgovanjem že najnižje po decembru lani, a se je trend nato obrnil. Nafta medtem izgublja na vrednosti.

Ciper sicer potrebuje 17,5 milijarde evrov. Iz tujine bo prejel 10 milijard evrov pomoči, v programu pa bosta poleg evrskih držav najverjetneje sodelovala še Rusija in Mednarodni denarni sklad. Z dajatvijo na denarne vloge naj bi ta otoška država zbrala 5,8 milijarde evrov, preostala potrebna sredstva pa naj bi pridobila s privatizacijo, novim davkom na kapitalske dobičke in zvišanjem davka na dobiček podjetij za 2,5 odstotne točke na 12,5 odstotka. (STA, mm)