Ciprski ne izsiljevanju EU

Odločen ne ciprskega parlamenta dogovoru o evropski finančni pomoči

Ciprski parlament je danes brez glasu za zavrnil predlog dogovora za prejetje evropske finančne pomoči, ki vključuje uvedbo spornega davka na bančne vloge. Jezni poslanci so ga označili kot izsiljevanje. Po poročanju medijev bodo zdaj verjetno sledila nova pogajanja o pogojih pomoči med ciprsko vlado in trojko posojilodajalcev (EU, ECB in IMF). Proti evropski finančni pomoči je glasovalo 36 od 56 poslancev, 19 se jih je glasovanja vzdržalo, ena pa je bila odsotna. Vladajoča stranka Disy je že pred začetkom obravnave predloga v parlamentu napovedala, da se bo pri glasovanju vzdržala, poslanci drugih strank pa so glasovali proti.

Poslanci so bili v razpravi ogorčeni zaradi ostrih pogojev za pridobitev evropske finančne pomoči pred bankrotom. Predsednik parlamenta Janakis Omiru iz socialistične stranke Edek jih je tudi odkrito pozval, naj se uprejo "izsiljevanju" evroskupine in obenem terjal nova pogajanja o dogovoru. Proti predlogu je poslance pred parlamentom glasno pozivalo tudi več tisoč demonstrantov. Cesto pred parlamentom je policija zaprla, protestniki pa so med drugim vihteli transparente z napisi, kot je "Ciper pripada svojim državljanom". Predsednik države Nicos Anastasiades je že pred glasovanjem v parlamentu pozval k nujnemu srečanju ciprskih strankarskih voditeljev v sredo zjutraj, na katerem naj bi preučili alternativne načrte.

Evropska centralna banka (ECB) je po odločitvi ciprskega parlamenta sporočila, da bo še naprej zagotavljala likvidnost ciprskim bankam "v okviru obstoječih pravil". Evropski uradniki so pred tem namigovali, da bi lahko ECB v primeru zavrnitve pogojev pomoči umaknila svojo podporo ciprskim bankam, kar bi vodilo v popolni kolaps tamkajšnjega finančnega sistema. Iz evroskupine pa so sporočili, da zdaj čakajo na nov predlog Cipra in da je za dogovor o programu pomoči še čas. Obenem so izpostavili, da mora nov predlog, ki bo prišel iz Nikozije, predstavljati "enakovredno ponudbo" oziroma da mora še vedno vsebovati zavezo, da bodo na otoku v zameno za deset milijard evrov pomoči zbrali 5,8 milijarde evrov.

Ciprske banke medtem ostajajo zaprte do četrtka. Do takrat je zato trgovanje zaustavila tudi ciprska borza. So pa na otoku danes napolnili bankomate, a možnost dviga gotovine na bankomatih ostaja omejena na 800 evrov dnevno.

V luči najnovejše krize so glavne evropske borze danes vse po vrsti pristale v rdečih številkah, vrednost evra nasproti tujim valutam pa je padla na najnižjo raven od novembra lani. Ciper se je zaradi velike izpostavljenost predimenzioniranega bančnega sektorja in gospodarstva do obubožane Grčije znašel na robu bankrota. Države z evrom so otoški državi po maratonskem zasedanju v soboto zgodaj zjutraj odobrile 10 milijard evrov pomoči, v zameno pa bi morali na otoku zbrati 5,8 milijarde evrov s pomočjo davka na bančne vloge. Osnutek zakonodaje, o katerem je danes glasoval parlament, je predvideval ničelno davčno stopnjo za vloge do 20.000 evrov, 6,75-odstotno davčno stopnjo za vsote med 20.000 in 100.000 evrov ter 9,9-odstotno stopnjo za vloge nad to vrednostjo. Predlog ob tem ni opredeljeval, ali bi na takšen način dejansko zbrali potrebne 5,8 milijarde evrov.

V predlagani rešitvi naj bi obstala kompenzacija za varčevalce, ki bi morali plačati davek. Ti naj bi prejeli bančne delnice. Tistim, ki bi svoj denar na Cipru obdržali vsaj dve leti, pa bi še dodatno pripadlo 50 odstotkov izgubljene vsote v obliki opcij za udeležbo pri dobičku domnevnih plinskih nahajališč ob ciprski obali. Po prvotnem, za Ciprčane še manj sprejemljivemu dogovoru med ciprskimi oblastmi in finančnimi ministri držav z evrom bi bile po 6,75-odstotni stopnji obdavčene vse vloge, manjše od 100.000 evrov.

Po uporu tako ciprskih državljanov kot drugih evropskih in predvsem ruskih vlagateljev ter zaskrbljenosti analitikov je evroskupina v ponedeljek po telefonski konferenci Cipru menda predlagala, naj zmanjša davek na majhne vloge, za najbogatejše vlagatelje pa naj ga zviša na 15,6 odstotka. A Nikozija tudi slednjemu ukrepu ni naklonjena, ker se boji, da bo odgnal bogate tuje vlagatelje ter spodkopal poslovni model države, ki temelji na bančništvu.

Anastasiades se je danes o pomoči Cipru znova pogovarjal z nemško kanclerko Angelo Merkel, čeprav je kanclerka že v ponedeljek dejala, da Ciper pogovore o denarni pomoči vodi samo s trojko. Ciprski predsednik je še zatrdil, da bo v stiku ostal tudi z drugimi evropskimi voditelji. Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je medtem danes zanikal, da bi bila sporna obdavčitev ciprskih bančnih vlog odgovornost nemške vlade ali evroskupine. "To je odločitev Cipra," je poudaril za radio Deutschlandfunk. Je pa po njegovem prav, da osebe, ki so svoj denar vložile v ciprske banke z namenom, da plačajo manj davka, nosijo del stroškov reševanja.

Šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem pa je danes zagotovil, da se sporni davek na bančne vloge ne bo ponovil v drugih državah EU, "saj v njih bančni sektorji niso tako neuravnoteženi in polni tveganj, poleg tega pa druge države niso v takšnem položaju, da ne bi bile zmožne rešiti svojega finančnega sektorja". Medtem so se v več ciprskih medijih razširile novice, da naj bi ciprski finančni minister Mihalis Saris odstopil, ki pa zaenkrat niso potrjene. Saris je sicer trenutno v Rusiji, kjer se skuša dogovoriti za nove pogoje 2,5 milijarde evrov vrednega posojila, ki ga je Moskva Nikoziji dala leta 2011. Skuša doseči znižanje obrestne mere, ki je zdaj pri 4,5 odstotka, ter podaljšanje ročnosti posojila do leta 2020 namesto do leta 2016.