Tea Wutte

, 09:40  |  Svet

Nova jedrska katastrofa zaradi podgane?

Najnovejši izpad električne energije ki je ustavil hladilni sistem v poškodovani jedrski elektrarni v Fukušimi, kar bi lahko privedlo do nove katastrofe, je najverjetneje povzročila – podgana

Nesrečna podgana, ki je skoraj povzročila novo jedrsko katastrofo v Fukušimi.

Nesrečna podgana, ki je skoraj povzročila novo jedrsko katastrofo v Fukušimi.
© Japantimes

V TEPC-u, nacionalnem operaterju japonskih jedrskih elektrarn, so sporočili, da je prekinitev dotoka električne energije do uničenih jedrskih central v Fukušimi, ki je v preteklih dnevih znova znatno dvignila temperaturo izrabljenih gorivnih celic in bi lahko povzročila tudi taljenje sredic v jedrskih reaktorjih, »morda povzročila mrtva podgana«, ki je verjetno povzročila kratek stik, ko je pregrizla kable. To sicer ni povsem preverjeno, saj so kot drugi razlog navedli tudi »veter in pesek« v električni razdelilni postaji, odkritosrčno pa so tudi priznali, da v resnici ne vedo, kaj je povzročilo popoln izpad elektrike, ki je ustavil tudi vse hladilne sisteme v leta 2011 hudo poškodovani elektrarni.

Vendar pa so tudi v New York Timesu prav »mrtvo podgano« izpostavili kot najverjetnejši razlog za okvaro, ki bi lahko povzročila novo katastrofo v Japonski. V štirih bazenih v Fukušimi se namreč še vedno nahaja okoli 8.800 palic izrabljenega goriva, ki zaradi potekajočih procesov fisije, pri katerih se sproščajo velike količine toplote, zahteva stalno hlajenje. Po podatkih TEPCA naj bi japonski inženirji po 30 urah neprekinjenega dela vendarle uspeli odpraviti okvaro in znova priklopiti jedrsko centralo na jedrsko energijo, temperatura sredic pa naj ne bi presegla še varnih 65 stopinj Celzija. Kljub temu je izpad električne energije znova opozoril na veliko nevarnost, ki jo predstavlja jedrska elektrarna, močno poškodovana v cunamiju 7. marca leta 2011. Takrat je elektrarna po potresu in cunamiju doživela taljenje sredic v treh reaktorjih, zaradi česar je prišlo do velikega onesnaženja okolice, največjega po nesreči v ukrajinskem Černobilu leta 1986. Iz okolice elektrarne je bilo takrat evakuiranih več kot 160.000 ljudi.

Ob nesreči naj bi japonski vladi pomagalo tudi 140 ameriških vojaških jedrskih ekspertov. Kljub temu pa so vrednosti radioaktivnosti v okolici elektrarne po nesreči zelo naraščale in so dosegle tudi 4.385-krat višje od dovoljenih. Vse globlja kriza je sprožila spore tudi med lastnikom central, tokijsko električno družbo TEPCO in japonsko vlado. Podjetje je ob nesreči trdilo, da bi bilo potrebno trajno zapreti štiri od šestih reaktorjev, vendar je tedanji predsednik vlade Nato Kan menil, da bi bilo potrebno zapreti ne samo štiri, pač pa vseh šest reaktorjev. Kan je nameraval tudi ponovno proučiti nevarnosti Japonske odvisnosti od jedrske energije. Japonska naj bi namreč do leta 2050 povečala svojo odvisnost od jedrske energije s 30 odstotkov na 50 odstotkov. Vendar je nato prišlo do zamenjave vlade, sedanja konservativna vlada pa želi znova okrepiti vlaganja v jedrsko energijo. Ob nespremenjenih načrtih bi namreč na Japonskem v naslednjih 20 letih morali zgraditi še 14 novih jedrskih central.

Po oceni 'likvidatorjev', ruskih strokovnjakov, ki so bili zadolženi za izgradnjo 'sarkofaga' okoli elektrarne v Černobilu, so japonske oblasti pri odzivanju na nesrečo izgubile preveč časa. Ruski znanstveniki so tudi ocenili, da bi v primeru, če ne bi prišlo do večjega onesnaženja kot je bilo doslej, ljudje v okolici elektrarne lahko znova živeli že čez pet let. Vendar le pod pogojem, če bi v tem času okoli elektrarne zgradili posebno zaščito in ne bi prišlo do povečanja radioaktivnih izpustov.

Dve leti po tem dogodku so v Fukošimi še zmeraj odvisni od improviziranega hladilnega sistema, ki ga poganja en sam vir energije, katerega dostava je očitno odvisna tudi od dobre volje glodavcev. Rezervne kable za oskrbovanje elektrarne z električno energijo namreč delavci krpajo že od nesreče.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.