Sodni epilogi Čiste lopate

V zadevi Čista lopata odvetniki ne izključujejo uporabe izrednega pravnega sredstva

Potem ko so bili vpleteni v zadevi Čista lopata danes na Višjem sodišču v Ljubljani obsojeni tudi pravnomočno, nekateri njihovi zagovorniki niso izključili uporabe izrednega pravnega sredstva, tožilstvo pa je z odločitvijo sodišča zadovoljno. Višje sodišče je sicer danes znižalo zaporne kazni za Ivana Zidarja, Dušana Črnigoja in Ivana Demšarja. Odvetnik Boris Grobelnik, zagovornik obtoženega Ivana Demšarja, je po izreku sodbe na višjem sodišču novinarjem v Ljubljani povedal, da odločitev "absolutno spoštujejo", "ker je sodišče absolutna oblast v tej državi".

Višje sodišče v Ljubljani je namreč spremenilo sodbo prvostopenjskega sodišča v zadevi Čista lopata in znižalo zaporne kazni za Ivana Zidarja, Dušana Črnigoja in Ivana Demšarja. Sodišče jim je kazni, ki jih je prisodilo okrožno sodišče, znižalo za tri mesece. Pritožbe preostalih obsojenih so bile zavrnjene, prav tako pritožba tožilstva. Zidarju in Črnigoju je višje sodišče zaporno kazen znižalo na leto in dva meseca zapora, Demšarju pa na devet mesecev. Sodba v zvezi s podkupovanjem na javnem razpisu za izgradnjo kontrolnega stolpa na Letališču Jožeta Pučnika je z današnjim dnem postala pravnomočna, obsojeni pa bodo zaporno kazen začeli prestajati po pozivu sodišča.

Nespremenjene ostajajo sodbe za preostale. Sodni senat ljubljanskega okrožnega sodišča je Hildi Tovšak pred letom dni prisodil leto in dva meseca zaporne kazni. Tomaž Žibert, ki je bil na Kontroli zračnega prometa Slovenije zadolžen za obravnavo ponudb gradbenikov, je bil obsojen na dve leti in šest mesecev zapora, Borut Farčnik in Srečko Gabrič pa na deset mesecev zaporne kazni. Okrožno sodišče je oprostilno sodbo izreklo le za Ivana Krofliča, za katerega po njihovem mnenju niso bila dokazana očitana kazniva dejanja sostorilstva pri podkupovanju. Tožilka Bojana Podgorelec se je na oprostilno sodbo pritožila, vendar ji višje sodišče ni ugodilo, saj po mnenju senata ni dokazov, da bi Kroflič vedel za podkupovaje.

Višje sodišče je kazni trem obsojenim znižalo zaradi nepravilne definicije nekaterih kaznivih dejanj s strani tožilstva, ki so bile podane v obtožnici. Če bi sodišče samo spremenilo ta kazniva dejanja, bi namreč preseglo svoje pristojnosti, zato je pritožbam v tem delu ugodilo. Ni pa ugodilo pritožbam obrambe glede domnevno nezakonito pridobljenih dokazov in napak v postopku. Vsem obsojenim je sodišče naložilo tudi plačilo stranske denarne kazni, te pa z današnjo odločitvijo višjega sodišča ostajajo nespremenjene. Zidar, Črnigoj in Demšar so zaradi spremenjen sodbe opravičeni plačila stroškov postopka, ki jih morajo poravnati preostali obsojeni. Drugostopenjsko sodišče je pri znižanju kazni upoštevalo "njihovo krivdo in vse okoliščine, ki jih je okrožno sodišče navajalo v sodbi", in jih je po mnenju senata višjega sodišča tudi pravilno ugotovilo.

Prvostopenjsko sodišče je po mnenju drugostopenjskega v sodbi navedlo konkretne razloge, tudi glede načina pridobivanja dokaznih gradiv. Obramba je namreč v teku leto in pol trajajočega sojenja poudarjala, da je bila telefonska števila Zidarjevega mobitela pridobljena nezakonito, posledično pa naj bi bili nezakoniti tudi prisluhi njegovim telefonskim pogovorom. Višje sodišče je glede očitkov, da sodba ljubljanskega okrožnega sodišča temelji na nezakonitih dokazih, poudarilo, da je okrožno sodišče izvedlo obsežen dokazni postopek, da je izvedlo vse ustrezne dokaze, se opredelilo do vsakega posebej in jih ocenilo tudi v medsebojni povezavi.

Ovrglo je tudi pomisleke obrambe glede ponarejanja dokumentacije s strani policije. Ni šlo za policijsko zaroto, so poudarili na višjem sodišču. Prav tako višje sodišče ni ugotovilo, da bile kakor koli kršene pravice do Zidarjeve obrambe, saj je sojenje v njegovi nenavzočnosti potekalo z njihovim soglasjem. Ugotovilo je tudi, da je okrožno sodišče vedno korektno ravnalo z Zidarjem. Sojenje zaradi dogovarjanja pri pripravi ponudb na javnem razpisu za izgradnjo kontrolnega stolpa na letališču Jožeta Pučnika in podkupovanja ter sostorilstva pri tem kaznivem dejanju se je začelo oktobra 2010, afera pa je v javnost prišla februarja 2008 po odmevnih aretacijah, v katerih so pridržali vse vpletene. Vsi razen Črnigoja, ki se je zaradi funkcije državnega svetnika skliceval na imuniteto, so noč takrat prebili v zaporu.

Grobelnik kljub temu vztraja, da je bil njegov klient, sicer nekdanji komercialni vodja projektov na SCT, v tem postopku zlorabljen, da ni imel nikakršnega naklepa in želje storiti kaznivega dejanja, za katerega je bil obsojen, to je dajanja podkupnine. "Bil je pač eden od zaposlenih v tem nesrečnem gradbenem podjetju in na nek način celo primoran to storiti oziroma niti ni vedel, za kaj gre," je zatrdil. Višje sodišče je sicer zaporno kazen Demšarju znižalo z leta dni na devet mesecev zapora, medtem ko denarne kazni, ki znaša 8.000 evrov, ni spremenilo. Na vprašanje, ali je to za Demšarja konec postopka, je Grobelnik odgovoril, da se bodo o tem, ali vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti, odločili, ko bodo prejeli pisni odpravek sklepa sodišča. Odpravek bodo prejeli v treh mesecih.

Zagovornik Boruta Farčnika, odvetnik Anton Šubic, pa je po izreku sodbe dejal, da je njegov edini komentar izredno pravno sredstvo. Farčnik je sicer delal v Primorju in je bil obsojen dajanja podkupnine, njegove kazni pa višje sodišče ni spremenilo, tako da ostaja pri desetih mesecih zapora in 7.000 evrih. Tožilka Bojana Podgorelec je novinarjem pojasnila, da so z odločitvijo višjega sodišča zadovoljni v celoti. Zlasti jo veseli, da je presodilo, da so bili dokazi zakoniti, "kar je tožilstvo ves čas zatrjevalo".

Na vprašanje, kaj odločitev višjega sodišča, da je korupcijsko dejanje izvedeno že, ko pride do obljube podkupnine, pomeni za tožilce, je odgovorila, da to ni nič posebnega, da je to zakonski znak kaznivega dejanja, da je "dejanje dokončano tako v primeru sprejemanja obljube kot kadar se terja podkupnina". Na vprašanje, kdaj bi lahko šli obsojeni v zapor, ni želela odgovoriti, saj da to ni stvar sodišča. Na izreku sodbe je bil prisoten tudi nekdanji predsednik uprave Primorja Dušan Črnigoj, ki pa izjav pozneje ni dajal. Zidar, ki mu je sodišče za tri mesece znižalo zaporno kazen, se sicer današnjega izreka sodbe ni udeležil zaradi slabega zdravstvenega stanja.

Prav tako se izreka sodbe ni udeležila Tovšakova, ki je bila dopoldne zaslišana v Mariboru in je zaradi suma ponovitve kaznivega dejanja tudi priprta. Sodnica Ingrid Lešnik je Tovšakovo na obravnavi vprašala, ali je zmožna spremljati sojenje, obdolžena pa je odgovorila: "Ne vem, zelo slabo se počutim. Šele ob 10.30 so me pripeljali iz Maribora, vendar potem nisem prosila za zdravnika. Sem pa bila že večkrat na zdravniškem pregledu". Kljub slabemu počutju pa Tovšakova obravnave ni zapustila. Tožilec Tovšakovi in Branki Gabriel, ki na predobravnavnem naroku julija lani nista priznali krivde, očita neupravičeno uporabo in prilastitev sredstev iz Vegradove blagajne vzajemne pomoči v znesku okoli 220.000 evrov. Gabrielova pa je na obravnavi povedala, da je bila Tovšakova glavna direktorica v pravem pomenu besede, z Vegradovega računa pa se niti centa ni nakazalo brez njene vednosti. Za Gabrielovo je bila Tovšakova garač in je tudi od drugih zahtevala, da veliko delajo. Dejala je še, da kot direktorica ni imela nobenih pooblastil in je morala za vsako zadevo pridobiti dovoljenje Tovšakove.

Zagovornik Tovšakove Boris Kanduti je pred obravnavo povedal, da zdravstveno stanje Tovšakove, ki je sicer v priporu zaradi drugega kaznivega dejanja, ni v najboljši kondiciji. Po njegovih besedah je izvedensko mnenje pokazalo, da ima Tovšakova težave z zdravjem, kljub temu pa sojenje lahko spremlja. Obtožnica Tovšakovo in Gabrielovo bremeni, da sta podrejeni delavki Majdi Volk naročili, naj iz blagajne vzajemne pomoči nekaj več kot 400.000 evrov nakaže na transakcijske račune družb Vegrad, Vegrad Projektivni biro in Vegrad Inde. Del teh sredstev, ki so bila namenjena družinam dveh umrlih delavcev, naj bi Tovšakova in Gabrielova vrnili v blagajno vzajemne pomoči, tako naj bi delavce in podjetniški sindikat dejansko oškodovali za okoli 220.000 evrov. 

Na sodbo sta se danes odzvala tudi ministra za notranje zadeve in pravosodje, Gregor Virant in Senko Pličanič, ki sta pozdravila razglasitev sodbe. Sodišče je sodbo izreklo v razmeroma kratkem času od začetka sojenja, sta bila zadovoljna v izjavi za javnost. "Ta primer je dokaz, da se da korupciji priti do dna," je dejal Virant. Dodal je, da je pravnomočna obsodilna sodba ena od lučk na koncu predora do pravne države. Pličanič sicer vsebine kazni ne namerava komentirati, dejal pa pa je, da je odgovornost pravosodja v odmevnejših primerih kaznivih dejanj še toliko večja. (STA, mm)