Slovenski BDP v primežu finančne krize

BDP Zahodne Slovenije leta 2010 na povprečju EU

Slovenski bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca, izražen v standardu kupne moči, je v letu 2010 dosegel 84 odstotkov povprečja celotne EU, kar je bilo za sedem odstotnih točk manj kot pred krizo. Pri tem je Zahodna Slovenija dosegala povprečje EU, Vzhodna Slovenija pa 69 odstotkov povprečne razvitosti unije, ugotavlja Eurostat. Gospodarska kriza v Sloveniji, ki je bila s 7,8-odstotnim padcem BDP najbolj izrazita v letu 2009, je tako občutno zajedla življenjski standard, v ta teden objavljeni statistiki o BDP na prebivalca po regijah v EU ugotavlja Eurostat.

Slovenija je sicer leta 2010 nato zabeležila 1,2-odstotno gospodarsko rast, a je glede na predkrizno leto 2008 vseeno občutno povečala zaostanek za povprečjem EU, ki ga je pred tem uspešno lovila. BDP na prebivalca je tako v 2010 dosegel 84 odstotkov povprečja unije, potem ko je bil v 2008 pri 91 odstotkih. Upadanje življenjskega standarda v Sloveniji se je odražalo tudi na regionalni ravni. BDP na prebivalca v statistični regiji Zahodna Slovenija je bil leta 2010 na povprečju povezave, potem ko je bil v 2009 še pri 104,5 odstotka povprečja. Vzhodna Slovenija pa je bila pri 69 odstotkih povprečne ravni v uniji, potem ko je bila leto pred tem pri 71,8 odstotka. V obdobju 2007 - 2009 je za primerjavo Zahodna Slovenija v povprečju dosegala 106,6 odstotka, Vzhodna Slovenija pa 73,3 odstotka povprečne razvitosti EU.

V absolutnih številkah je BDP na prebivalca v Sloveniji leta 2010 dosegel 20.500 evrov. Od tega je v Zahodni Sloveniji BDP na prebivalca znašal 24.500 evrov, v Vzhodni Sloveniji pa 17.000 evrov. Na najvišje mesto med skupno 271 regijami, ki v klasifikaciji statističnih teritorialnih enot (NUTS) sodijo na raven NUTS 2, se je sicer tudi leta 2010 uvrstil ožji London s 328 odstotki povprečja celotne EU. A tudi v britanski prestolnici, ki ji bogastvo zagotavlja finančno središče City, je finančna in gospodarska kriza pustila davek. Leto pred tem je ožji London dosegal 332 odstotkov povprečja EU. Ožjemu Londonu sta sledila Luksemburg (266 odstotkov), ki je v celoti obravnavan kot ena regija, in evropska prestolnica Bruselj (223 odstotkov). Ne v enem ne v drugem se odstotek glede na 2010 ni spreminjal.

V prvi deseterici po razvitosti so še nemški Hamburg (203 odstotki), širša pariška regija Ile de France in nizozemski Gronigen (oba 180 odstotkov), območje slovaške prestolnice Bratislava (176 odstotkov), območje češke prestolnice Praga (172 odstotkov), švedska prestolnica Stockholm (168 odstotkov) in avstrijsko glavno mesto Dunaj (165 odstotkov). Skupno je sicer 125 odstotkov povprečja sedemindvajseterice v letu 2010 presegalo 41 regij, od tega osem iz Nemčije, pet z Nizozemske, štiri iz Belgije, po tri iz Italije, Španije in Velike Britanije, po dve s Finske in Švedske in po ena s Češke, Danske, iz Irske in Francije ter s Slovaške in Luksemburg.

Na dnu lestvice so tudi v 2010 skoraj izključno prevladovale bolgarske in romunske regije. Na najnižje mesto se je uvrstila regija Severozahodna Bolgarija, ki je dosegla 26 odstotkov povprečja sedemindvajseterice in tako le malenkost nazadovala glede na 2009. Sledita ji regija Severna in Osrednja Bolgarija ter Severozahodna Romunija (obe dosegata 29 odstotkov), nato pa po nizu romunskih in bolgarskih regij spodnjo deseterico zaključuje madžarska regija Eszak Magyaroszak na severu države (40 odstotkov). (STA, mm)