Igor Maher odstopil s položaja ministra

Maher je postal minister z najkrajšim mandatom

Minister za infrastrukturo Igor Maher je danes obvestil premierko Alenko Bratušek o odstopu s položaja, so sporočili iz DL. Kot je pojasnil, verjame v najvišje etične standarde in razume, da odprtega vprašanja v zvezi s posegi na njegovem objektu v Piranu ne more reševati v vlogi nosilca javne funkcije. Maher se je v pismu Bratuškovi najprej zahvalil za povabilo k sodelovanju v vladi. V zadnjih dneh pa so bile v javnosti predstavljene obremenjujoče obtožbe v zvezi s statusom njegovega objekta v občini Piran.

"Čeprav sem prepričan, da sem objekt uredil v skladu s predpisi in sem svoje trditve podkrepil tudi z dokumenti, se zavedam, da pod takšnim bremenom ne bi mogel uspešno voditi resorja, ki nujno potrebuje številne korenite reforme," je izpostavil v pismu. Maher obžaluje, da ne bo imel priložnosti izvesti svojega programa, v katerega trdno verjame in ki je prepričal tudi poslanke in poslance državnega zbora. Obenem se je Bratuškovi zahvalil za razumevanje in podporo. Maher je v petek po srečanju z Bratuškovo in Virantom povedal, da bodo po proučitvi dokumentov skupno odločitev sporočili danes. Kot je dejal takrat, bo odstopil kot minister, če bodo za to razlogi.

Minuli teden je časnik Žurnal24 objavil podatke, da je Maher lastnik črne gradnje nad Sečoveljskimi solinami. Maher je novinarjem pojasnjeval, da je objekt že bil na parceli, da so ga že prejšnji lastniki želeli legalizirati ter da sam ni storil nič nezakonitega in da čaka na odločitev glede legalizacije. Nato so mediji objavili fotografije iz zraka in satelitske posnetke po časovnih obdobjih, ki kažejo, da se je na delu zemljišča pojavil objekt v času, ko je bil Maher že lastnik. Na to je odgovarjal, da so se njegova prvotna pojasnila nanašala na nek drug objekt na parceli, ki naj bi ne bil sporen.

Da je ministrova odločitev pravilna, kažejo tudi danes objavljeni rezultati ankete časnika Delo, ki potrjujejo, da bi se moral minister za infrastrukturo in prostor Igor Maher umakniti zaradi očitkov o lastništvu črne gradnje. Tako je menilo 63 odstotkov vprašanih, 24 odstotkov jih je bilo nasprotnega mnenja, 13 odstotkov pa je odgovorilo z ne vem. Glede na anketo javnost tudi ni ravno navdušena nad novo ministrsko ekipo. Telefonska anketa je bila opravljena 20. in 21. marca, torej še preden je Maher danes predsednico vlade Alenko Bratušek obvestil, da odstopa z ministrskega položaja. Telefonsko anketiranje je na reprezentativnem vzorcu 404 odraslih državljanov opravil oddelek za tržne raziskave Dela Stik.

Potem ko so prejšnji teden prisegli ministri, ki jih je v novo vlado zbrala premierka, so sodelujoče v anketi vprašali, ali so na splošno zadovoljni z izborom ministrske ekipe. Mnenja so razdeljena na pol: 39 odstotkov jih je z ministrskim izborom zadovoljnih, 40 odstotkov pa ne. Da ministrske ekipe ne poznajo dovolj oz. z "ne vem" je odgovorilo 21 odstotkov vprašanih. Še najbolj zadovoljni so simpatizerji PS (med njimi jih je 74 odstotkov odgovorilo pritrdilno) in simpatizerji SD (59 odstotkov) ter anketiranci, starejši od 65 let (55 odstotkov). Med nezadovoljnimi pa najbolj izstopajo simpatizerji SDS (77 odstotkov jih ni zadovoljnih).

Z nastopom nove vlade smo dobili novo vladno koalicijo, a tudi novo opozicijo. Na vprašanje, kakšna bo nova opozicija, je 16 odstotkov anketiranih odgovorilo, da bo bolj konstruktivna, 33 odstotkov jih meni, da bo bolj destruktivna, 36 odstotkov pa nekaj vmesnega: da bo včasih konstruktivna, včasih destruktivna.

Anketirane so spraševali tudi glede trenutnega zaupanja v parlamentarno demokracijo. Na lestvici od "sploh ne zaupam" do "popolnoma zaupam" jih je 23 odstotkov odgovorilo, da sploh ne zaupajo, 35 odstotkov da ne zaupajo, 27 odstotkov pa se je odločilo za odgovor "nit-niti". Povsem ji zaupa odstotek vprašanih, za odgovor "zaupam" pa se je odločilo 13 odstotkov vprašanih. Večina torej ne goji zaupanja v demokracijo, kakršno imamo v Sloveniji, ugotavljajo na Delu. Na vprašanje, ali menijo, da obstaja kakšna realna alternativa parlamentarni demokraciji, jih je znatna večina, 68 odstotkov, odgovorila nikalno. Dobra četrtina, 27 odstotkov, pa si jih vendarle zna predstavljati, da bi Sloveniji dobro šlo tudi s kakšno drugačno ureditvijo. (STA, mm)