Severna Koreja cilja ZDA

Retorika Severne Koreje je groteskna, toda k paranoičnemu obnašanju Severne Koreje je v veliki metri prispevala tudi pretekla ameriška politika do te države

Napetosti med Severno in Južno Korejo ter vse več sporov v tem delu Azije grozijo, da bo ta del sveta v prihodnosti morda postal novi sod smodnika - morda celo tako nevaren, kot je bil balkanski sod smodnika za izbruh prve svetovne vojne. Vodstvo Severne Koreje je sicer znano po svoji militaristični retoriki in neprestanih grožnjah, vendar v zadnjem času vse te grožnje dosegajo tudi za azijske razmere nenavadno visoko raven. Vodstvo Severne Koreje je tako v svojem zadnjem sporočilo zapisalo, da imajo »na tarči ameriške morske in kopenske baze« ter da so njihove »rakete dolgega dosega in artilerija v bojnem položaju, na merku pa imajo ameriške vojaške baze v Tihem oceanu in na celini«.

»Visoko vodstvo Korejske ljudske armade je od tega trenutka dalje v bojni položaj postavilo vso terensko topništvo, med drugim tudi topniške enote dolgega dosega in strateške rakete, ki so namerile v vse sovražnikove objekte na ameriških bazah na celini, Havajih in Guamu,« je sporočila severnokorejska tiskovna agencija KCNA. Severna Koreja je že prejšnji mesec grozila z jedrskim napadom na ZDA in njihovo zaveznico Južno Korejo, prekinili pa so celo 'rdeči telefon' za takojšnjo zvezo med obema državama, ki je bil namenjen neposrednim kontaktom zaradi preprečevanja nepredvidenega izbruha sovražnosti. Zamere obeh držav so različne. Pjongjang je pred časom prelete ameriških letal označil za neopravičljivo provokacijo, Južna Koreja, Japonska in ZDA pa obsojajo predvsem severnokorejske raketne in jedrske poskuse, ki jih je obsodil tudi VS OZN. To pa pomeni, da Severna Koreja vse bolj izgublja tudi podporo svoje največje severne zaveznice – Kitajske.

Vojaški strokovnjaki so sicer mnenja, da gre pri grožnjah z raketnimi napadi Severne Koreje na ozemlje ZDA za prazne grožnje, saj je Severna Koreja vsaj še nekaj let oddaljena od jedrske konice oziroma rakete, ki bi bila sposobna doseči obalo ZDA. Kljub temu so razmere na Korejskem polotoku po severnokorejskem jedrskem poskusu februarja letos vse bolj nestabilne. Severno Korejo je dodatno vznemirilo dejstvo, da sta ZDA in Južna Koreja pred dnevi podpisali nov vojaški pakt, ki naj bi državi varoval pred morebitnim napadom ali vdorom Severne Koreje. Tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Hong Lei je zato obe strani pozval k zadržanosti. V Južni Koreji se sicer že od konca vojne med obema državama leta 1953 nahaja okoli 28.500 ameriških vojakov, ki bi se v primeru napada severa pridružili južnokorejski vojski. To je nadgradnja pakta o skupni obrambi iz leta 1953, s katerim so se ZDA obvezale, da se bodo vključile v vojno v primeru splošne vojne. Po novem sporazumu pa se ta prag za odziv ZDA nevarno znižuje, saj se ZDA lahko vključijo v vojno že zaradi 'provokacij' (bombardiranje otokov, preletov letal), ki na strogo nadzorovani meji med obema državama niso neobičajne.

Severna Koreja je konkretizirala svoje grožnje s tem, ko je konkretno omenila Guam in Okinavo, kjer so pripravljeni tudi bombniki B-52 z jedrskimi bombami. Medtem pa civilisti na obeh straneh 'korejske demilitarizirane cone' trpijo zaradi vojaških napetosti. Po eni strani je Severna Koreja popolnoma zaprla svoj zračni in morski prostor, kjer namerava testirati rakete srednjega in dolgega dosega, istočasno pa ZDA in Južna Koreja v bližini izvajata vojaške vaje, na katerih sodeluje 200.000 južnokorejskih in 10.000 ameriških vojakov. Ti manevri bodo trajali še do konca aprila.

Retorika Severne Koreje se za večino sveta zdi popolnoma neosnovana in celo groteskna. Toda ob tem ni mogoče pozabiti, da je bila Severna Koreja v preteklosti žrtev vojaške agresije in kršitve vojnega prava s strani ZDA. Ameriška vojska je Severno Korejo bombardirala z napalmom in pri tem uničila skoraj vsa severnokorejska mesta in vasi. V petdesetih letih je vojna odnesla štiri milijone življenj Severnih Korejcev (petina prebivalstva) in milijon kitajskih. Ob tem so ZDA v osemdesetih letih v Južni Koreji namestile okoli tisoč kosov orožja z jedrskimi glavami in 54 letal z jedrskim orožjem. Leta 2005 je Busheva administracija uvedla doktrino preventivnega napada z jedrskim orožjem. Vse to, še posebej pa ameriške intervencije v Iraku in Afganistanu ter bolj ali manj prikrite v Libiji, Siriji in drugih državah, pa že tako paranoično vodstvo Severne Koreje prepričujejo v to, da je »jedrska vojna neizogibna« - in da ima tudi Severna Koreja pravico do preventivnega napada na južno sosedo ali ZDA.