Izključitev Janše vznemirja kulturnike

Deljena mnenja glede izključitve Janše iz Slovenskega centra PEN

Zaradi izključitve nekdanjega premierja Janeza Janše iz Slovenskega centra PEN je završalo med kulturniki. Medtem ko Svetlana Makarovič, ki sicer ni članica PEN, meni, da je škandal že to, da so Janšo leta 1988 v center sploh sprejeli, Drago Jančar izključitvi nasprotuje in čaka na pojasnila. Upravni odbor Slovenskega centra PEN je Janšo izključil zaradi več javnih izjav, ki naj ne bi bile v skladu s temeljno listino mednarodnega PEN. Nekateri člani to potezo razumejo kot omejevanje svobode govora. Iz centra sta zaradi tega najprej odstopila Tone Kuntner in Alenka Puhar, sledila sta jima Andrej Capuder in ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres.

Jančar, ki je Janšo, takrat preganjanega publicista, tudi predlagal za člana PEN, iz centra še ni izstopil. Kot je dejal, čaka na zapisnik upravnega odbora s seje, ko se je odločalo o izločitvi Janše iz društva. Jančar je še poudaril, da je člane na problem izključitve opozarjal že takrat, ko je o tem presojalo častno razsodišče Slovenskega centra PEN. Tedaj je namreč iz centra izstopila Puharjeva, zato se je Jančar vprašal, ali penovcem "ne da misliti, da iz centra izstopa tako dejavna borka za človekove pravice". Medtem pa so mediji danes poročali, da se je za izstop iz centra odločil tudi slovenski konzul v Trstu Dimitrij Rupel, ki je v svoji izstopni izjavi zapisal, da je presenečen nad izključitvijo Janše ter meni, da je izključitev "velik madež za slovensko pisateljsko skupnost in za slovensko kulturo".

"Janša je postal član PEN v začetku slovenske pomladi, ki je ravno po zaslugi ljudi, kot je on, Slovencem prinesla samostojno državo in vzpon na svetovnem prizorišču. PEN je nekoč ljudem, kot je Janša, predstavljal oporo in zatočišče pred pritiski skorumpirane jugoslovanske države in njenih slovenskih oprod," je zapisal Rupel in dodal, da se po izključitvi Janše ne more istovetiti z delovanjem PEN oziroma z ljudmi, ki so "nekdaj čudovito organizacijo solidarnosti kritičnih intelektualcev pripeljali v položaj nestrpnega političnega trobila". Podpredsednik Slovenskega centra PEN Tone Peršak za STA ni želel komentirati odstopov in poudaril, da se ne bodo odzivali na vsak komentar, ker ne želijo razplamteti javnih polemik. "Nekateri člani odločitev podpirajo in se jim zdi prav, drugi ne," je opisal vzdušje v društvu.

Peršak je na vprašanje glede nekonkretnosti očitkov Janši dejal, da "namen sporočila ni zaporedno navajanje zapisov s Twitterja ali izjav z novinarskih konferenc". Sam med drugim kot sporno ocenjuje, da nekdo člane društva obsodi kot "udbovce" in "oznovce", pri čemer je bil sam več kot 20 let v istem društvu ter "ga to doslej ni motilo". Kot je v pogovoru dejala Makarovičeva, se ne čudi, "da je Janšo v PEN sprejel prav Jančar". "Ampak zdaj so ga pa le ven vrgli. Da je šel zraven še Andrej Capuder, pa tudi ni nobene škode za PEN," je dejala. Janša se je v svojem odzivu na izključitev vprašal, ali ni temeljno poslanstvo PEN prav to, da brani svobodo izražanja. Makarovičeva meni, da se "Janša nima kaj sklicevati na svobodo govora". "Njegova svoboda govora so same žalitve, psovke in poskus poniževanja tistih, ki so nad njim. In zato nima v PEN kaj iskati. Svoboda govora je čisto drugje," je menila.

Članica upravnega odbora Ifigenija Simonović je STA povedala, da je bila takšna volja večine, da pa je bila sama osebno proti izključitvi. Kot pravi, bo vedno zagovarjala svobodo govora. "Moramo slišati tudi nasprotna mnenja, mnenja ljudi, s katerimi se ne strinjamo, in potem pretehtati njihove izjave," pravi Simonovićeva in dodaja, da je mogoče iz društev po mili volji izstopati, izključitev nekoga pa je stvar zgodovinske odločitve. "In tukaj je šlo za to, da se pisatelji niso strinjali s politiko ministrstva za kulturo, z izjavami glede izbrisanih in tako dalje in tega se je nabralo toliko, da je prevladal gnev, ki je bil usmerjen neposredno proti Janši," je dejala pesnica in esejistka.

Pesnik, esejist in prevajalec Brane Senegačnik pa je odstopno izjavo na PEN poslal danes dopoldne. Kot je pojasnil, ga je zmotila predvsem argumentacija upravnega odbora, saj v njej ni oprijemljivih argumentov. Je pa po njegovih besedah iz nje mogoče zaznati vzdušje, ki je nenaklonjeno ali celo sovražno do individualne odgovornosti in do individualnega presojanja človeka, kar pa je po njegovem prepričanju ravno nasprotno temu, kar je duh in smisel PEN - obramba človeške individualnosti. (STA, mm)